74. člen ZRev-2
(opravljanje nadzora nad zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb)
(1)Nadzor nad delom revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev se zagotavlja zlasti: - s preiskavami, spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih družb in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonih dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah; - s spremljanjem in zbiranjem obvestil in poročil drugih pristojnih organov in nosilcev javnih pooblastil, če se ta nanašajo na delo pooblaščenih revizorjev; - s preverjanjem, ali pooblaščeni revizor izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja; - s preverjanjem, ali pooblaščeni revizor izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti; - s preverjanjem neodvisnosti pooblaščenega revizorja od naročnika revizije; - s preverjanjem spoštovanja etičnih zahtev; - s pregledom sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe ter z oceno kakovosti in količino porabljenih dejavnikov; - s preverjanjem skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja; - s pregledom zaračunanih revizijskih storitev; - z neposrednim nadzorom nad pooblaščenimi revizorji; ali - z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2)Nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji poteka v prostorih Agencije s sistematičnim pregledom prejete dokumentacije, v prostorih revizijske družbe ali v poslovnih prostorih naročnika revizije in prostorih, kjer se hrani poslovna dokumentacija naročnika, ki je pomembna za ugotavljanje zakonitosti in kakovosti nadzorovane revizije. Kraj nadzora ali posameznih dejanj nadzora se izbere tako, da se ob najmanjšem poseganju v poslovni proces revizijske družbe in drugih lahko doseže namen nadzora.
(3)Nadzor dela revizijskih družb se opravlja tako, da: - je vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, nadzirana najmanj vsaka tri leta; - so ostale revizijske družbe nadzirane najmanj vsakih šest let. To obdobje ne velja v primeru preiskav.
(4)Nadzor dela revizijske družbe vključuje vsaj: - pregled sistema obvladovanja in zagotavljanja kakovosti znotraj revizijske družbe; - preverjanje neodvisnosti revizijske družbe, mreže oziroma pooblaščenega revizorja od naročnika revizijskih storitev; - preverjanje skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja; - oceno kakovosti in količine porabljenih dejavnikov, zlasti primernost sestave revizijske skupine ter strukture in porabe delovnih ur porabljenih za vsak revizijski posel; - pregled zaračunanih revizijskih storitev; in - neposreden nadzor nad pooblaščenimi revizorji s pregledom revizijske dokumentacije, ki se nanaša na opravljeno revizijo najmanj enega naročnika, v obdobju od zadnjega opravljenega nadzora.
(5)Pregled sistema obvladovanja in zagotavljanja kakovosti znotraj revizijske družbe vključuje vsaj ugotavljanje, ali ima revizijska družba vzpostavljene ustrezne usmeritve in postopke za: - prevzemanje odgovornosti, povezane s kakovostjo opravljenega dela; - spoštovanje etičnih zahtev; - sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki ter za posebne revizijske posle; - oblikovanje revizijskih skupin; - izvajanje poslov v skladu s pravili revidiranja in - zagotavljanje, da so usmeritve in postopki, povezani z ureditvijo obvladovanja kakovosti, ustrezni, primerni, da delujejo uspešno in da so v praksi upoštevani.
(6)Obseg in kompleksnost nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev poteka na osnovi analize tveganj in mora biti v sorazmerju z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti pooblaščenega revizorja in revizijske družbe.
- UPRS Sodba I U 484/2017-16Upravno sodišče RS · 2018
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjig
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 17. 2. 2026 · trenutno
- 11. 10. 2024 – 16. 2. 2026
- 4. 1. 2019 – 10. 10. 2024
- 2. 8. 2013 – 3. 1. 2019
- 7. 7. 2008 – 1. 8. 2013
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 484/2017-16Upravno sodišče RS · 17. 4. 2018besedilo 2013–2019
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjig