37. člen ZRev-2
(dolžnost pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje)
(1)Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, pošlje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.
(2)Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije, in če je treba, berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
(3)Družba, ki je zavezana k revidiranju računovodskih izkazov v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, mora imenovati revizijsko družbo najmanj za obdobje treh let.
(4)Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja obvezno revizijo njenih računovodskih izkazov oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah, revizijskih postopkih oziroma postopkih poročanja o trajnostnosti ali dajanja zagotovil o trajnostnosti niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od razrešitve ali odstopa.
(5)Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo izbiro glede imenovanja revizijske družbe, ki bo izvedla obvezno revizijo, ali dajanje zagotovil o trajnostnosti te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname revizijskih družb. Vse takšne klavzule so nične.
(6)Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih ali revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo popravljenega revizorjevega poročila o računovodskih izkazih oziroma popravljenega revizorjevega poročila o dajanju zagotovil o trajnostnosti.
(7)Pri obveznih revizijah in dajanju zagotovil o trajnostnosti subjektov javnega interesa lahko razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču na podlagi utemeljenih razlogov zahtevajo: – delničarji, ki zastopajo 5 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala, – drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon, ki ureja njihovo poslovanje, ali – pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe 537/2014/EU.
(8)Pravna oseba v primeru obvezne revizije in poročanja o trajnostnosti k svojemu poročilu, ki ga javno objavi, priloži revizorjevo poročilo, če so informacije in podatki v poročilu taki, kot so bili obravnavani pri revidiranju. Nobena sprememba informacij ali podatkov v poročilu naročnika, ki je opravljena po izdaji revizorjevega poročila, ni dovoljena brez predhodne odobritve s strani revizijske družbe, ki je opravljala storitev revidiranja.
- UPRS Sodba I U 484/2017-16Upravno sodišče RS · 2018
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjig
- VSL sklep I Cpg 693/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Medtem ko se podjemnik naročniku s tem, da bo opravil posel, zaveže uresničiti končni interes naročnika, pa se mandatar zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Če revizor ne ravna s takšno skrbnostjo, krši svojo pogodbeno obveznost pravilne izpolnitve. Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu z določbami ZRev-2 oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov. Storitve revidiranja so po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata, gre torej za posebno vrsto mandatne pogodbe. Mandatar ima pravico do plačila za trud. Če je torej revizor brez svoje krivde delo opravil le delno, ima pravico do sorazmernega dela plačila. Naročnik lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revi
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 484/2017-16Upravno sodišče RS · 17. 4. 2018besedilo 2008–2019
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjig
- VSL sklep I Cpg 693/2013Višje sodišče v Ljubljani · 9. 12. 2014besedilo 2008–2019
Medtem ko se podjemnik naročniku s tem, da bo opravil posel, zaveže uresničiti končni interes naročnika, pa se mandatar zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Če revizor ne ravna s takšno skrbnostjo, krši svojo pogodbeno obveznost pravilne izpolnitve. Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu z določbami ZRev-2 oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov. Storitve revidiranja so po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata, gre torej za posebno vrsto mandatne pogodbe. Mandatar ima pravico do plačila za trud. Če je torej revizor brez svoje krivde delo opravil le delno, ima pravico do sorazmernega dela plačila. Naročnik lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revi