36. člen ZZdrS-E

Določbe 18.a člena ZZdrS-E ter Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov urejajo situacije, ki bodo nastale po uveljavitvi sprememb Zakona o zdravniški službi, medtem ko je določba 36. člena prehodne narave, ker ureja priznavanje specializacij na podlagi dela za čas pred uveljavitvijo ZZdrS-E. Uporaba določbe 36. člena ZZdrS-E ne pomeni posega v pridobljene pravice. Legitimna pravica zakonodajalca namreč je, da pravna razmerja, ki jih na novo uvede z zakonom, tudi uredi za nazaj in pri tem uveljavljanje pravic veže na določen rok po sprejetju zakona.

ZZdrS-E v 36. členu določa, da se določbe 18. a člena smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona. Zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence je treba vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona. Specializacija iz intenzivne medicine je bila sprejeta 22. 6. 2006, uporabljati se je začela 1. 9. 2006, kar pomeni, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za primer, ki ga ureja citirana določba 36. člena ZZdrS-E. To pa pomeni, da bi morala tožnica svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storila, kar pa pomeni, da je drugostopni organ zato imel podlago za zaključek, da je tožnica vlogo vložila prepozno in jo je mogel zavreči.

Tožnik bi moral svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storil, kar pa pomeni, da je drugostopni organ imel podlago za zaključek, da je tožnik vlogo vložil prepozno in jo je zato mogel zavreči.