Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A)

V Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES in 47/06 – ZEN) se v 9. členu dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Minister s pravilnikom natančneje določi posle upravljanja in pooblastila upravnika po tem zakonu ter ključ delitve obratovalnih stroškov.

(3)Določbe glede upravljanja veljajo tudi za večstanovanjske stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo.«.

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Etažni lastnik lahko uporablja stanovanje v skladu z določbami tega zakona tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe.

(2)Pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti po prvem odstavku ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe stanovanja.

(3)Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka mora etažni lastnik pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.

(4)Ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja mora etažni lastnik o tem obvestiti upravnika.

(5)V primeru, da etažni lastnik opravlja dejavnost v delu stanovanja v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom, mu stanovanjski inšpektor prepove opravljanje te dejavnosti.

(6)Pravica opravljati dejavnost v delu stanovanja ne preide na pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine.

(7)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za najemnika stanovanja, ki potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika stanovanja.«.

V petem odstavku 24. člena se črta besedilo »tržnega ali službenega«.

Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ne glede na določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 18/07) odločajo etažni lastniki o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, s soglasjem več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je soglasje vseh etažnih lastnikov potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ter za uporabo stanovanja v druge namene.

(3)Etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, lahko izvedejo izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Za takšne izboljšave štejejo zlasti dela, ki niso potrebna za vzdrževanje, ampak pomenijo vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja, pod pogojem, da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov in zaradi nje ni ogrožena požarna varnost.

(4)Če pri odločanju o poslih iz drugega odstavka tega člena ni doseženo soglasje, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.

(5)Etažni lastnik, ki se z odločanjem o poslih iz tretjega odstavka ne strinja, lahko predlaga, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.«.

V prvem odstavku 30. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe, se upoštevajo merila, ki jih predpiše minister s pravilnikom iz 9. člena tega zakona, pri čemer se kot merilo za razdelitev plačila teh stroškov upošteva število posameznih delov, površina posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela.«.

V 32. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Za izvajanje tega zakona se šteje, da je pogodba iz prejšnjega odstavka sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Sestavni del te pogodbe je tudi sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in morebitni sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih, katere sprejmejo vsi etažni lastniki.

(3)Odločitve, za katere je po določbah tega zakona potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, uredijo etažni lastniki s posebnim aktom v pisni obliki.«.

Četrta alineja 33. člena se črta.

V tretjem odstavku 36. člena se za besedo »sklicati« dodata besedi »in izvesti«.

Prvi stavek prvega odstavka 38. člena se spremeni tako, da se glasi: »Upravnik mora najpozneje v 30 dneh po vsakem zboru sestaviti zapisnik.«. V drugem stavku se za besedo »Zapisnik« doda besedilo »je potrjen, ko ga«.

Prvi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.«.

V 53. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Upravnik mora vsakokratnemu etažnemu lastniku vročiti kopijo sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko upravnik kopijo sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev vrže v hišne predalčnike, ob sklenitvi pa jo tudi objavi na oglasni deski.«.

Drugi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Ne glede na prejšnji odstavek je obvezno zbiranje najmanj dveh ponudb dobaviteljev ali izvajalcev del, ki po ocenjeni vrednosti presegajo znesek 10.000 eurov.«.

V četrtem odstavku 60. člena se besedilo »in od tega trenutka dalje teče odpovedni rok« nadomesti z besedilom »ali s pisnim sporočilom, ki ga pusti v hišnem predalčniku vsakega etažnega lastnika in objavi na oglasni deski večstanovanjske stavbe. Odpovedni rok začne teči z dnem, ki je naveden na odpovedi.«.

Četrta alineja 92. člena se črta.

Za 110. členom se doda nov 110.a člen, ki se glasi:

(1)Če najemnik neprofitnega stanovanja, ki ga oddaja občina, država, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija, trajno zapusti to stanovanje zaradi nastanka nove družine ali ob preselitvi v drugo stanovanje zunaj kraja bivanja, zaradi trajnega odhoda v dom za starejše ali oskrbovano stanovanje, sklene lastnik najemno pogodbo brez javnega razpisa z enim od ožjih družinskih članov, ki ob izselitvi najemnika prebiva v stanovanju, ima v njem prijavljeno stalno prebivališče, je naveden v najemni pogodbi in v primeru, da uporabniki izpolnjujejo pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

(2)Pri sklepanju najemne pogodbe se smiselno upoštevata prvi in drugi odstavek 109. člena tega zakona.«.

Za 121. členom se dodata novi 121.a in 121.b člen, ki se glasita:

(1)Ne glede na deveti odstavek 121. člena tega zakona pripada subvencija prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča.

(2)Če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v najem nazadnje objavljen pred več kakor letom dni, lahko prosilci vložijo vlogo za subvencijo neposredno na občinski organ.

(1)Subvencija pripada upravičencem iz prejšnjega člena, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse po prvem odstavku 121. člena tega zakona in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja.

(2)Subvencija po prejšnjem odstavku je mesečni znesek, ki predstavlja razliko med priznano tržno najemnino in priznano neprofitno najemnino. Če lastnik stanovanja zaračunava nižjo tržno najemnino od priznane tržne, se subvencija izračuna od nižje najemnine.

(3)Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s pravilnikom iz 26.i člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo), neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m2 stanovanjske površine.

(4)Subvencija se izračuna od površine stanovanja, določene v tretjem odstavka 121. člena tega zakona. Za ugotavljanje nadaljevanja upravičenosti do subvencije in določitve organa odločanja o subvenciji se smiselno uporabljajo določbe šestega, sedmega in osmega odstavka 121. člena tega zakona.

(5)Sredstva za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja zagotavljajo državni proračun in občinski proračuni, vsak do ene polovice. Potrebna sredstva se med letom zagotavljajo iz občinskih proračunov. Po zaključku koledarskega leta se na zahtevo občinskih organov iz državnega proračuna povrnejo založena sredstva plačanih zneskov subvencij.

(6)Podrobnejši način in postopek izračuna subvencij iz prejšnjega in tega člena se določa skladno s 117. in 118. členom tega zakona.«.

Za 126. členom se doda nov 126.a člen, ki se glasi: Če etažni lastnik poseže v skupne dele večstanovanjske hiše z vgradnjo naprav brez potrebnega soglasja drugih etažnih lastnikov, inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v določenem roku ne pridobi.«.

V 127. členu se besedna zveza »125. in 126.« nadomesti z besedno zvezo »125., 126. in 126.a«.

Prvi odstavek 128. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če v večstanovanjski stavbi upravnik ni določen, lahko inšpekcijski organ z odločbo določi začasnega upravnika za šest mesecev.«.

Prvi odstavek 129. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s soglasji ali brez potrebnih soglasij, odredi inšpekcijski organ z odločbo, da se z opravljanjem dejavnosti preneha do pridobitve ustreznih soglasij.«.

V 150. členu se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer mora določiti tudi pogoje za soinvestitorstvo in partnerstvo.«.

Naslov podpoglavja »XIII.4 Neprofitne stanovanjske organizacije« se spremeni tako, da se glasi: »XIII.4 Soinvestitorstvo in partnerstvo«.

Za 150. členom se doda nov 150.a člen, ki se glasi:

(1)V okviru soinvestitorstva sklad skupaj z občinami skrbi za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj.

(2)Natančnejši pogoji soinvestitorstva se določijo v pogodbi, sklenjeni med skladom in občino.

(3)Partnerstvo je sovlaganje sklada in občine ter zasebnih investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj. Zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so vpisani v register neprofitnih stanovanjskih organizacij.«.

151. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj je v javnem interesu Republike Slovenije. Javni interes se udejanja z zagotavljanjem ugodnosti sklada in občin, opredeljenih v 151.a členu tega zakona.

(2)Zaradi zagotavljanja javnega interesa pridobi pravna oseba status neprofitne stanovanjske organizacije z vpisom v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V register se lahko vpiše pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj. Za vpis v register mora gospodarska družba predložiti statut družbe in izjavo, da ministrstvu dovoljuje pregled poslovanja z vidika spoštovanja s tem zakonom in pravilnikom predpisanih pogojev. Podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne stanovanjske organizacije predpiše minister s pravilnikom.«.

Za 151. členom se doda nov 151.a člen, ki se glasi:

(1)Javni partner zaradi zagotavljanja javnega interesa na stanovanjskem področju na javnih razpisih, namenjenih gradnji neprofitnih stanovanj, dodeljuje neprofitni stanovanjski organizaciji naslednje ugodnosti: – ugodno posojilo, – sofinanciranje prenove z namenom pridobivanja novih stanovanjskih površin, – ustanovitev stavbne pravice v korist neprofitne stanovanjske organizacije, – komunalno opremljene ali neopremljene zemljiške parcele kot stvarni vložek javnega partnerja, – sofinanciranje komunalnega urejanja že pridobljenih zemljiških parcel.

(2)Kadar je neprofitna stanovanjska organizacija deležna ene ali več ugodnosti iz prejšnjega odstavka, dogovori z javnim partnerjem medsebojne pravice in obveznosti s pogodbo.

(3)Če se kot ugodnost dodeli komunalno opremljena ali neopremljena zemljiška parcela, ima neprofitna stanovanjska organizacija pravico, da na takšni parceli poleg neprofitnih stanovanj zgradi določen delež stanovanj za trg, o čemer se v vsakem primeru dogovorijo partnerji s pogodbo.«.

V prvem, drugem in tretjem odstavku 152. člena se besedi »pravna oseba« v različnih sklonih nadomestita z besedama »gospodarska družba« v ustreznem sklonu. Četrti odstavek se črta.

Za 153. členom se dodajo novi 153.a, 153.b in 153.c člen, ki se glasijo:

(1)Za nadzor nad poslovanjem neprofitnih stanovanjskih organizacij z vidika izvajanja določil stanovanjskih predpisov je pristojna stanovanjska inšpekcija.

(2)Če stanovanjski inšpektor ugotovi, da neprofitna stanovanjska organizacija ne izpolnjuje več katerega od pogojev, določenega v zakonu ali pravilniku iz drugega odstavka 151. člena tega zakona, ali ga krši, jo pozove, da kršitve ali nepravilnosti odpravi v določenem roku. Če jih v tem roku ne odpravi, je skladno s predpisom, ki ureja splošni upravni postopek, izbrisana iz registra.

(3)Po izbrisu iz registra preide premoženje neprofitne stanovanjske organizacije, pridobljeno iz naslova partnerstva iz tretjega odstavka 150.a člena, na javnega partnerja sorazmerno z deleži dodeljenih ugodnosti.

Določbe najemne pogodbe, sklenjene med neprofitno stanovanjsko organizacijo in najemnikom, ostanejo v veljavi tudi po izbrisu te organizacije iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij ali po prenosu lastništva na pravne naslednike.

Vsi pogoji partnerstva, ki niso urejeni s tem zakonom, se urejajo skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).«.

V prvem odstavku 154. člena se črta predzadnja alineja. Drugi odstavek se spremeni tako, da se doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– z najemom stanovanj na trgu z namenom oddajanja upravičencem do neprofitnih stanovanj, pri čemer občina določi podrobnejša merila njihovega najema in podnajema;«.

Drugi stavek prvega odstavka 161. člena se spremeni tako, da se glasi: »Podatki o upravnikih se vodijo v posebnem registru.«. V drugem stavku drugega odstavka in v tretjem odstavku se črtajo besede »in najemnih pogodb«. V sedmem odstavku se črtajo besede »Pristojni davčni organi in drugi«.

164. in 165. člen se črtata.

V 168. členu se v napovednem stavku številka »100.000« nadomesti s »500«, številka »300.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«. V 1. točki prvega odstavka se beseda »dovoljenja« nadomesti z besedo »soglasij«, besedi »z dovoljenjem« pa z besedama »s soglasji«. V drugem odstavku se številka »300.000« nadomesti s številko »1.500«, številka »3,000.000« s številko »15.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«. V tretjem odstavku se številka »100.000« nadomesti s »500«, številka »300.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.

Besedilo 169. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek etažni lastnik posameznik: 1. ki upravnika ne obvesti o spremembi lastništva (17. člen); 2. ki o sklenitvi in vseh spremembah najemne pogodbe ne obvesti upravnika (24. člen); 3. ki oddaja stanovanje brez najemne pogodbe (84. člen); 4. ki oddaja del stanovanja brez pogodbe (drugi odstavek 84. člena); 5. ki ne odstrani naprav, ki posegajo v skupne dele večstanovanjske stavbe (126.a člen); 6. ki inšpektorju ne omogoči nemotenega nadzora (130. člen).

(2)Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje etažni lastnik pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

Besedilo 170. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek etažni lastnik posameznik: 1. ki ne sklene pogodbe iz 32. člena tega zakona in ne predlaga sodišču, da izda odločbo po 182. členu tega zakona; 2. ki ne sporoči spremembe podatkov v skladu z drugim odstavkom 189. člena tega zakona; 3. ki ne označi stanovanja v skladu s 7. in 188. členom tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka etažni lastnik pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

Besedilo 171. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje upravnik pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: 1. ki ne skliče in izvede zbora lastnikov v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona; 2. ki ne sestavi zapisnika skladno z 38. členom tega zakona; 3. ki ne vodi posebnega računa v skladu z 42. členom tega zakona ali ne odvede sredstev rezervnega sklada na transakcijski račun rezervnega sklada v roku iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona; 4. ki ne naloži sredstev rezervnega sklada v skladu z drugim odstavkom 43. člena tega zakona; 5. ki sklene pogodbo v breme rezervnega sklada v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 44. člena tega zakona; 6. ki ne ravna v skladu s 3., 4., 5. in 6. točko 50. člena tega zakona; 7. ki ne vroči kopije sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev etažnim lastnikom, skladno s 53. členom tega zakona; 8. ki ravna v nasprotju z 58. členom tega zakona; 9. ki ne ravna v skladu z 61. členom tega zakona; 10. ki sredstva iz naslova obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe ne vodi knjigovodsko ločeno (prvi odstavek 63. člena); 11. ki ravna v nasprotju z določbo 65. in 66. člena tega zakona; 12. ki ne ravna v skladu s 130. členom tega zakona; 13. ki ne prijavi vpisa registrskih podatkov v kataster stavb v roku iz prvega odstavka 189. člena tega zakona; 14. ki ne označi stanovanj v skladu s 7. in 188. členom tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje upravnik, eden od etažnih lastnikov, ki opravlja dejavnost upravljanja.

(3)Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

V 172. členu se v napovednem stavku številka »100.000« nadomesti s »500«, številka »300.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«. V drugem odstavku se številka »100.000« nadomesti s številko »500«, številka »3,000.000« s številko »15.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«. V tretjem odstavku se številka »100.000« nadomesti s številko »500«, številka »500.000« s številko »2.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.

(1)Pokrajina ima na stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in naloge: – sprejema in uresničuje pokrajinski stanovanjski program; – sprejema usmeritve za zagotavljanje zemljiških parcel, namenjenih stanovanjski graditvi v regijah; – zagotavlja sredstva za izvajanje pokrajinskega stanovanjskega programa; – sprejema usmeritve za projektiranje, gradnjo in prenovo stanovanj, ki izhajajo iz pokrajinskih značilnosti, vključno z zunanjim videzom stanovanjskih stavb; – lahko ustanovi pokrajinski svet za varstvo pravic najemnikov.

(2)Pokrajina lahko ustanovi pokrajinski stanovanjski sklad kot javni, finančni in nepremičninski sklad.

(3)Dejavnost pokrajinskega stanovanjskega sklada je zlasti izvajanje pokrajinskega stanovanjskega programa prek soinvestitorstva s skladom ter partnerstva z zasebnim sektorjem na področju stanovanjske graditve in prenove na ravni pokrajine.

(4)Določbe zakona, ki se nanašajo na pokrajine, se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona o pokrajinah.

Etažni lastnik, ki je pred uveljavitvijo tega zakona za opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja pridobil potrebna soglasja, opravlja to dejavnost do preklica soglasij.

Neprofitne stanovanjske organizacije, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisane v register, se preoblikujejo v treh letih od uveljavitve tega zakona.

Določbi 121.a in 121.b člena tega zakona se začneta uporabljati s 1. januarjem 2009.

(1)Hišnikom, ki so sklenili najemno pogodbo za hišniško stanovanje pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 13/93 – odločba US, 9/94, 21/94, 22/94 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 23/96, 1/2000, 22/00 – ZJS, 87/02 – SPZ, in 29/03 – odločba US) in v stanovanju še prebivajo ter hišniška dela še opravljajo ali del ne opravljajo več zaradi upokojitve ali razlogov, ki niso nastali po njihovi krivdi in za uporabo stanovanja plačujejo tržno najemnino, pripada subvencija. Po smrti najemnika hišniškega stanovanja se pravica iz prejšnjega stavka prizna tudi njegovemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju.

(2)Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije, načina izračuna in postopkov odločanja o subvencijah iz prejšnjega odstavka se uporablja 121.b člen tega zakona.

(3)Sredstva za subvencioniranje tržnih najemnin najemnikom v hišniških stanovanjih zagotavlja državni proračun. Potrebna sredstva se med letom zagotavljajo iz občinskih proračunov. Po zaključku koledarskega leta se na zahtevo občinskih organov iz državnega proračuna povrnejo založena sredstva plačanih zneskov subvencij.

Minister izda pravilnika iz 9. in 151. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 805-01/90-3/227 Ljubljana, dne 28. maja 2008 EPA 1995-IV Državni zbor Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r. Predsednik