37. člen ZVCP-1-UPB5
(1)Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva.
(2)Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, mora dati voznik predpisan znak, nato pa ga na primerni bočni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez oklevanja, po končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, čimprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.
(3)Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se mu približujejo od zadaj.
(4)Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.
(5)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z globo 40 eurov kaznuje za prekršek voznik, ki pred prehitevanjem ne da predpisanega znaka iz drugega odstavka tega člena.
(7)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
- VSL Sodba II Cp 1575/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
- VSRS sodba in sklep II Ips 213/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ). Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi izjemno hude maščobne embolije takoj po nezgodi kasnejša oskrba desne stegnenice ni bistveno vplivala na poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Posledično je pravilen materialnopravni sklep, da nastale š
- VSL sodba I Cp 2913/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Izvedensko mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano v kazenskem postopku in na katerega sta se obe pravdni stranki sklicevali ter izrecno soglašali, da ga v tem postopku uporabi pravdno sodišče, predstavlja procesno veljavno in izvedenskemu mnenju v pravdnem postopku enakovredno dokazno gradivo. Splošno znano je, da je v cestnem prometu prehitevanje večkrat tvegano in od slehernega voznika terja previdnost, še posebej pa, če gre za motoriste, ki v primerjavi z osebnimi vozili uporabljajo šibkejše oziroma ranljivejše prevozno sredstvo.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1575/2018Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2019
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
- VSRS sodba in sklep II Ips 213/2015Vrhovno sodišče RS · 8. 12. 2016
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ). Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi izjemno hude maščobne embolije takoj po nezgodi kasnejša oskrba desne stegnenice ni bistveno vplivala na poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Posledično je pravilen materialnopravni sklep, da nastale š
- VSL sodba I Cp 2913/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2. 4. 2014
Izvedensko mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano v kazenskem postopku in na katerega sta se obe pravdni stranki sklicevali ter izrecno soglašali, da ga v tem postopku uporabi pravdno sodišče, predstavlja procesno veljavno in izvedenskemu mnenju v pravdnem postopku enakovredno dokazno gradivo. Splošno znano je, da je v cestnem prometu prehitevanje večkrat tvegano in od slehernega voznika terja previdnost, še posebej pa, če gre za motoriste, ki v primerjavi z osebnimi vozili uporabljajo šibkejše oziroma ranljivejše prevozno sredstvo.
- VSL sodba II Cp 3325/2009Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2010
Pravilnik o projektiranju cest, ki določa, da je bankina utrjena površina ob zunanjem robu vozišča, ki omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme, ne izključuje odgovornosti zavarovanke tožene stranke za nesrečo, saj bankine, kjer se je zgodila prometna nesreča, ni redno in pravilno vzdrževala.
- VSRS Sklep IV Ips 42/2007Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2007
V zakonski dolžnosti voznika prehitevanega vozila, da se po potrebi pomakne v desno, je logično in po naravi stvari vsebovana tudi zahteva, da se v trenutku, ko ga prehiteva drugo vozilo, ne pomakne v levo, saj s tem ovira (ali onemogoči) prehitevanje.