iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).
§ zakonZakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) · ZVCP-1-UPB5 · ne velja od 1. 4. 2011

116. člen ZVCP-1-UPB5

Prometna signalizacija

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2020Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba in sklep II Ips 60/2019Vrhovno sodišče RS · 2020

    Voznik je vozil z občutno manjšo hitrostjo, kot je bila omejena z obstoječo signalizacijo. Poleg tega voznik tožnika pred zaviranjem ni videl, saj je, kot to izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, tožnik prečkal cesto nenadoma. Drugačno presojo bi terjala situacija, v kateri bi voznik tožnika lahko opazil že prej, na primer, če bi ta pred tem hodil ali stal (z namenom prečkanja) ob cesti.

  • VSL sodba PRp 72/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013

    Na makadamskem izogibališču stoječe vozilo kolesarju v trenutku, ko ga je zagledal, ni predstavljalo ovire, ampak je to postala šele, ko je voznik nenadoma nepričakovano zapeljal na glavno cesto in polkrožno obrnil, zaradi česar je kolesar tudi reagiral z zaviranjem, tako da je do njegovega padca nedvomno prišlo zaradi nepravilnega vključevanja obdolženca v promet na regionalni cesti. Ker se v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši, je sodišče prve stopnje dejanje pravilno pravno opredelilo kot prekršek po 3. odstavku 56. člena ZPrCP, ter zanj izreklo po uveljavitvi ZPrCP-A predpisani (nižji) sankciji, pri čemer je v obrazložitvi pojasnilo tudi, da v ZPrCP prekrški niso več pravno opredeljeni v povezavi s povzročitvijo prometne nesreče. V primeru prekrška pod točko 2 izreka je treba uporabiti ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, saj ZPrCP glede na višjo predpisano globo ni milejši.

  • VSC sodba PRp 136/2008Višje sodišče v Celju · 2008

    Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 6. 6. 2008
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSRS Sodba in sklep II Ips 60/2019
    Vrhovno sodišče RS · 19. 6. 2020

    Voznik je vozil z občutno manjšo hitrostjo, kot je bila omejena z obstoječo signalizacijo. Poleg tega voznik tožnika pred zaviranjem ni videl, saj je, kot to izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, tožnik prečkal cesto nenadoma. Drugačno presojo bi terjala situacija, v kateri bi voznik tožnika lahko opazil že prej, na primer, če bi ta pred tem hodil ali stal (z namenom prečkanja) ob cesti.

  • VSL sodba PRp 72/2013
    Višje sodišče v Ljubljani · 20. 2. 2013

    Na makadamskem izogibališču stoječe vozilo kolesarju v trenutku, ko ga je zagledal, ni predstavljalo ovire, ampak je to postala šele, ko je voznik nenadoma nepričakovano zapeljal na glavno cesto in polkrožno obrnil, zaradi česar je kolesar tudi reagiral z zaviranjem, tako da je do njegovega padca nedvomno prišlo zaradi nepravilnega vključevanja obdolženca v promet na regionalni cesti. Ker se v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši, je sodišče prve stopnje dejanje pravilno pravno opredelilo kot prekršek po 3. odstavku 56. člena ZPrCP, ter zanj izreklo po uveljavitvi ZPrCP-A predpisani (nižji) sankciji, pri čemer je v obrazložitvi pojasnilo tudi, da v ZPrCP prekrški niso več pravno opredeljeni v povezavi s povzročitvijo prometne nesreče. V primeru prekrška pod točko 2 izreka je treba uporabiti ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, saj ZPrCP glede na višjo predpisano globo ni milejši.

  • VSC sodba PRp 136/2008
    Višje sodišče v Celju · 24. 10. 2008

    Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.

  • VSM sklep in sodba PRp 160/2007
    Višje sodišče v Mariboru · 14. 3. 2007

    Pred ponovno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi opozarja, da nobeno od določil materialnih določb prvih šestih odstavkov 46. člena ZVCP-1 ne opisuje storitve prekrška z odvzemom prednosti v križišču, ko voznik iz stranske zapelje v desno na prednostno cesto in iz te smeri pripelje soudeleženec v prometni nesreči, saj v primeru, če oba takšna voznika vozil v cestnem prometu vozita po svojih voznih pasovih, do prometne nesreče sploh ne more priti, v kolikor pa kdorkoli od navedenih dveh voznikov zapelje čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas in pride do prometne nesreče, je razlog zanjo v takšni vožnji čez sredino vozišča, kar nima nikakršne zveze z odvzemom prednosti v križišču in gre v tem primeru za prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je obd. pri zavijanju v križišču pri vožnji v desno zapeljal čez sredino cestišča in je do trčenja prišlo na nasprotnem voznem pasu, se mu lahko očita le prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ne prekrška z odvzemom prednosti v križišču, v kolikor pa je do trčenja prišlo na njegovem desnem voznem pasu, ko je s stranske zavil na prednostno cesto v desno, bi se obd. lahko očitala le s

  • VSC sklep PRp 161/2006
    Višje sodišče v Celju · 1. 12. 2006

    Če sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.