12. člen ZMCGZ
(dopustnost dokazov v drugem postopku)
(1)Stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o: a) vabilu stranke k mediaciji ali dejstvu, da je bila stranka pripravljena sodelovati v mediaciji; b) mnenjih in predlogih glede možne rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med mediacijo; c) izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med mediacijo; d) predlogih mediatorja; e) dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti mediatorjev predlog za mirno rešitev spora; f) listinah, pripravljenih izključno za potrebe mediacije.
(2)Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko podatkov in dokazov.
(3)Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti zaradi razlogov javnega reda (npr. zaščita interesov otrok ali preprečitev posega v telesno ali duševno celovitost osebe) ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora, sicer pa takšni podatki predstavljajo nedopustno dejstvo ali dokaz.
(4)Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekala ali poteka mediacija.
(5)Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v postopku mediacije.
- VSL Sklep I Cp 252/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
- VSRS sodba III Ips 64/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače. Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev. Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo. V zvezi z uveljavljano neupravičeno obogatitvijo tožnici nista izkazali, da bi bilo njeno premoženje (zaradi zatrjevanega prikrajšanja tožnic) povečano ali ohranjeno (ker naj bi morala plačati stroške, pa jih ni). Zaradi neplači
- VSK sodba Cpg 390/2014Višje sodišče v Kopru · 2015
Škoda iz kapitalske udeležbe ni pravno priznana škoda. Če je prišlo do zmanjšanja dobička družbe, ima odškodninski zahtevek družba, ne pa njeni družbeniki. Poleg tega je prva tožeča stranka svoj zahtevek po višini oblikovala tako, da je upoštevala dodatne stroške zaradi podaljšanja roka izvedbe in na ta način izračunala višino zahtevane odškodnine. Ker škoda zaradi manjšega dobička oziroma manjše vrednosti družbe ni enaka povečanim stroškom zaradi podaljševanja roka gradnje, zahtevku, kakršen je postavljen, ni mogoče ugoditi. Določbe 631. člena OZ ni mogoče razlagati tako, da daje podlago tudi za vzpostavitev odškodninske obveznosti naročnika do podizvajalca v primeru, da naročnik krši obveznosti, ki jih je sprejel v razmerju do izvajalca. Za obe tožeči stranki velja, da nista izkazali obogatitve tožene stranke. Tožena stranka s tem, ko naj bi tožečima nastajali stroški, ni bila v ničemer obogatena. V zadevi III Ips 54/2009 je bilo res govora o neupravičeni obogatitvi podizvajalca, vendar je šlo za plačilo dodatno opravljenih del, za katera je bil naročnik obogaten in jih ni plačal na podlagi pogodbe. V predmetni zadevi pa je tožena stranka dodatna de
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 5. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 252/2019Višje sodišče v Ljubljani · 22. 5. 2019
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
- VSRS sodba III Ips 64/2015Vrhovno sodišče RS · 24. 2. 2016
Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače. Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev. Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo. V zvezi z uveljavljano neupravičeno obogatitvijo tožnici nista izkazali, da bi bilo njeno premoženje (zaradi zatrjevanega prikrajšanja tožnic) povečano ali ohranjeno (ker naj bi morala plačati stroške, pa jih ni). Zaradi neplači
- VSK sodba Cpg 390/2014Višje sodišče v Kopru · 29. 1. 2015
Škoda iz kapitalske udeležbe ni pravno priznana škoda. Če je prišlo do zmanjšanja dobička družbe, ima odškodninski zahtevek družba, ne pa njeni družbeniki. Poleg tega je prva tožeča stranka svoj zahtevek po višini oblikovala tako, da je upoštevala dodatne stroške zaradi podaljšanja roka izvedbe in na ta način izračunala višino zahtevane odškodnine. Ker škoda zaradi manjšega dobička oziroma manjše vrednosti družbe ni enaka povečanim stroškom zaradi podaljševanja roka gradnje, zahtevku, kakršen je postavljen, ni mogoče ugoditi. Določbe 631. člena OZ ni mogoče razlagati tako, da daje podlago tudi za vzpostavitev odškodninske obveznosti naročnika do podizvajalca v primeru, da naročnik krši obveznosti, ki jih je sprejel v razmerju do izvajalca. Za obe tožeči stranki velja, da nista izkazali obogatitve tožene stranke. Tožena stranka s tem, ko naj bi tožečima nastajali stroški, ni bila v ničemer obogatena. V zadevi III Ips 54/2009 je bilo res govora o neupravičeni obogatitvi podizvajalca, vendar je šlo za plačilo dodatno opravljenih del, za katera je bil naročnik obogaten in jih ni plačal na podlagi pogodbe. V predmetni zadevi pa je tožena stranka dodatna de
- VSL sklep I Cp 3151/2010Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2011
Ker pa gre za celovito ureditev zadeve, premoženje pa je skupno glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, mora sodišče v primeru, da je tožba nesklepčna v tem delu, napake pa je moč odpraviti, v okviru materialnega vodstva pravde pozvati pravdni stranki, da postavita tožbene zahtevke tako, da so v skladu z materialnim pravom (zahtevki za poslovni delež družbe in denarni zahtevek za avto). Ni mogoče obravnavati skupnega premoženja tako, da bi pritožbeno sodišče v taki procesni situaciji in materialnopravni podlagi le delno obravnavalo sodbo glede tožbenih zahtevkov obeh strank.