340. člen KZ-1
Uničevanje gozdov
(1)Kdor zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov v večjem obsegu krči ali seka na golo gozd ali ga kako drugače uničuje, pa pri tem niso dani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v varovalnem gozdu ali gozdu, ki ima poseben namen, se kaznuje z zaporom do treh let.
- VSL Sklep VII Kp 58543/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Obstoj ponovitvene nevarnosti je ugotovilo že sodišče v pravnomočni sodbi, s katero je obsojencu izreklo varnostni ukrep v trajanju štirih let. V predmetnem postopku, ko odloča o prošnji obsojenca za predčasno prenehanje izrečenega ukrepa, sodišče ni dolžno ponovno ugotavljati, ali je obsojenec ponovitveno nevaren, oziroma podajati novih dejstev, ki bi utemeljevala takšno nevarnost, temveč je presoja obratna. Sodišče ugotavlja, ali so razlogi za izrek varnostnega ukrepa prenehali in ali so torej podane nove okoliščine, ki nasprotujejo ugotovljeni ponovitveni nevarnosti oziroma drugim razlogom za izrek varnostnega ukrepa.
- VSL sodba in sklep VII Kp 29875/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Za presojo, ali je gozd uničen v večjem obsegu, ni bistvena le velikost gozdne površine, v katero storilec zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov poseže s krčenjem, golosekom ali na drugačen način, ki ima za posledico uničenje gozda v večjem obsegu, temveč je odločilno, da gozd oziroma gozdna površina ne more več opravljati katere izmed svojih funkcij.
- VSL sodba VII Kp 58543/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolženca ni spoznalo za krivega (enega) nadaljevanega kaznivega dejanja, kršilo kazenski zakon. Člen 54 KZ-1 določa, da je nadaljevano kaznivo dejanje lahko podano le, kadar storilec stori premoženjska kazniva dejanja. Kaznivo dejanje uničevanja gozdov se v Kazenskem zakoniku nahaja v poglavju z naslovom Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine in ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep VII Kp 58543/2013Višje sodišče v Ljubljani · 10. 10. 2022
Obstoj ponovitvene nevarnosti je ugotovilo že sodišče v pravnomočni sodbi, s katero je obsojencu izreklo varnostni ukrep v trajanju štirih let. V predmetnem postopku, ko odloča o prošnji obsojenca za predčasno prenehanje izrečenega ukrepa, sodišče ni dolžno ponovno ugotavljati, ali je obsojenec ponovitveno nevaren, oziroma podajati novih dejstev, ki bi utemeljevala takšno nevarnost, temveč je presoja obratna. Sodišče ugotavlja, ali so razlogi za izrek varnostnega ukrepa prenehali in ali so torej podane nove okoliščine, ki nasprotujejo ugotovljeni ponovitveni nevarnosti oziroma drugim razlogom za izrek varnostnega ukrepa.
- VSL sodba in sklep VII Kp 29875/2012Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2017
Za presojo, ali je gozd uničen v večjem obsegu, ni bistvena le velikost gozdne površine, v katero storilec zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov poseže s krčenjem, golosekom ali na drugačen način, ki ima za posledico uničenje gozda v večjem obsegu, temveč je odločilno, da gozd oziroma gozdna površina ne more več opravljati katere izmed svojih funkcij.
- VSL sodba VII Kp 58543/2013Višje sodišče v Ljubljani · 13. 1. 2016
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolženca ni spoznalo za krivega (enega) nadaljevanega kaznivega dejanja, kršilo kazenski zakon. Člen 54 KZ-1 določa, da je nadaljevano kaznivo dejanje lahko podano le, kadar storilec stori premoženjska kazniva dejanja. Kaznivo dejanje uničevanja gozdov se v Kazenskem zakoniku nahaja v poglavju z naslovom Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine in ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje.