181. člen KZ-1
Nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma
(1)Kdor v nasprotju s predpisi s področja pridobivanja in presaditve delov človeškega telesa zaradi zdravljenja živemu ali mrtvemu odvzame del človeškega telesa zaradi presaditve ali drugih namenov, ali kdor komu v nasprotju s temi predpisi presadi del človeškega telesa, ali kdor del človeškega telesa, za katerega ve, da je bil odvzet v nasprotju s predpisi s področja pridobivanja in presaditve delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, presadi ali uporabi za drug namen, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor protipravno odvzame spolne celice, kri ali komponente krvi, nedovoljeno ravna z njimi ali krši anonimnost dajalca.
(3)Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena oseba z zlorabo svojega položaja, ali če je dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do petih let.
(4)Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico posebno hudo telesno poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več oseb, ali če je bilo dejanje storjeno zoper mladoletno ali drugo ranljivo osebo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5)Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
(6)Kdor poskuša ali izvede poseg, katerega namen je spremeniti človeški genom in se ne opravlja za preventivne, diagnostične ali terapevtske namene, ali je njegov cilj uvesti spremembe v genom potomcev, se kaznuje z zaporom do petih let.
- VSL Sklep I Kp 44061/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Ocenjevanje zadostne določnosti določbe 116. člena Kazenskega zakonika Republike Kazahstan presega okvir presoje v okviru ugotavljanja izpolnjenosti pogoja po 3. točki 522. člena ZKP v postopku izročitve tujca, saj navedena zakonska določba zahteva le, da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo dejanje tako po domačem zakonu, kakor po zakonu države v kateri je bilo storjeno. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice se sicer ne nanašajo na tretje države, ki so udeležene v postopkih odločanja o izročitvi obdolžencev in obsojencev v razmerju do konkretne države izvršitve, ki je sicer članica unije, vendar pa so navedeni akti ESČP ustrezna usmeritev glede na pomen varovanja posameznih človekovih pravic - v obravnavanem primeru možnosti kršitve pravic zahtevane osebe, da bi bilo z njo nečloveško ali ponižujoče ravnano oziroma da bi se jo na ta način kaznovalo. Zagotovila naj bodo dana s strani tistih, ki so jih dejansko pristojna dati in učinkovito izvajati. Le na ta način se bo izvršitvena država lahko zanesljivo prepričala o tem, da z izvršitvijo tudi sama ne bo kršila človekovih pravic.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Kp 44061/2019Višje sodišče v Ljubljani · 4. 9. 2020besedilo 2012–2021
Ocenjevanje zadostne določnosti določbe 116. člena Kazenskega zakonika Republike Kazahstan presega okvir presoje v okviru ugotavljanja izpolnjenosti pogoja po 3. točki 522. člena ZKP v postopku izročitve tujca, saj navedena zakonska določba zahteva le, da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo dejanje tako po domačem zakonu, kakor po zakonu države v kateri je bilo storjeno. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice se sicer ne nanašajo na tretje države, ki so udeležene v postopkih odločanja o izročitvi obdolžencev in obsojencev v razmerju do konkretne države izvršitve, ki je sicer članica unije, vendar pa so navedeni akti ESČP ustrezna usmeritev glede na pomen varovanja posameznih človekovih pravic - v obravnavanem primeru možnosti kršitve pravic zahtevane osebe, da bi bilo z njo nečloveško ali ponižujoče ravnano oziroma da bi se jo na ta način kaznovalo. Zagotovila naj bodo dana s strani tistih, ki so jih dejansko pristojna dati in učinkovito izvajati. Le na ta način se bo izvršitvena država lahko zanesljivo prepričala o tem, da z izvršitvijo tudi sama ne bo kršila človekovih pravic.