iuris
§ zakonZakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku · ZPP-D · velja od 1. 10. 2008

367.b člen ZPP-D

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 25. 1. 2018Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep II DoR 26/2018Vrhovno sodišče RS · 2018

    Zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 5. 2008
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 1. 2018
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • VSRS Sklep II DoR 26/2018
    Vrhovno sodišče RS · 25. 1. 2018

    Zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.