Uradni list RS, št. 25/08, 3/10 in 6/18
Sprejel Ministrstvo za promet · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za promet · EVA 2007-2411-0021
Uradni vir na PISRS ↗Ta pravilnik podrobneje ureja pogoje za plovbo, vpis čolnov v vpisnik čolnov in izdajo dovoljenj za plovbo, označbe čolnov, ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo, tehnične pogoje in opremo čolnov, določitev območja plovbe, plovbo tujih čolnov, pogoje za posadko čolnov ter postavitev, uporabo in vpis plavajočih naprav v vpisnik plavajočih naprav.
(1)Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na čolne, veljajo za tiste čolne, ki morajo biti vpisani v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinske plovbe (v nadaljnjem besedilu: čolni).
(2)Za čolne, ki jih ni treba vpisati, in tuje čolne, kadar plovejo po morju in celinskih vodah na območju Republike Slovenije, veljajo določbe tega pravilnika razen določb, ki se nanašajo na vpis čolnov.
(3)Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na plavajoče naprave na morju in celinskih vodah, veljajo za plavajoče naprave, ki morajo biti vpisane v vpisnik plavajočih naprav in tiste, ki morajo imeti dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju in celinskih vodah,
2.čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov,
3.morski čoln je čoln, vpisan pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava),
4.čoln celinske plovbe je čoln, vpisan pri upravni enoti,
5.čoln za osebne namene je čoln za prosti čas in rekreacijo, ki ni namenjen opravljanju gospodarske dejavnosti,
6.čoln za gospodarski namen je čoln za prevoz potnikov, tovora, ribolov ali opravljanje drugih gospodarskih dejavnosti,
7.javni čoln je čoln v lasti ali uporabi države ali lokalne skupnosti, ki ni vojaški čoln, uporablja pa ga država, njen organ ali lokalna skupnost v negospodarske namene,
8.ribiški čoln je čoln, namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu,
9.gliser je čoln, ki s pomočjo motorja drsi po vodni površini,
10.vodni skuter je čoln dolžine do 4 metrov na motorni pogon in vodno turbino, ki ga upravlja oseba stoje, sede ali kleče,
11.raft je gumijasti športni veslaški čoln,
12.motor je katerikoli motor z notranjim zgorevanjem na prisilni ali kompresijski vžig, ki se uporablja za pogonske namene, vključno z dvotaktnimi in štiritaktnimi notranjimi motorji, krmnimi motorji z vgrajenim izpuhom ali brez njega in izvenkrmnimi motorji,
13.plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana, zasidrana ali položena na morsko dno oziroma dno celinskih voda in ni usposobljena oziroma namenjena za plovbo (bivališča, plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče in kopališčne ploščadi in druge naprave za izkoriščanje morja),
14.dolžina čolna je največja dolžina čolna, brez pritiklin,
15.oseba na čolnu je vsaka oseba na čolnu, vključno s člani posadke. II. del: ČOLNI
Čolni se uporabljajo v naslednje namene:
- gospodarske (prevoz potnikov in tovora, ribolov ali opravljanje drugih gospodarskih dejavnosti),
- osebne (šport, razvedrilo, prevoz za lastne potrebe in podobno),
- javne (varnost plovbe, nadzor in podobno).
(1)Čolni se vpišejo v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinske plovbe.
(2)Vpisnik morskih čolnov vodi uprava in njeni dve izpostavi v Izoli in Piranu.
(3)Vpisnik čolnov celinske plovbe vodi upravna enota, na območju katere se čoln nahaja in uporablja.
(1)Vpisnik čolnov sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.
(2)Glavna knjiga je sestavljena iz vložkov. Vsak vložek ima list A, list B in list C.
(3)Glavna knjiga se lahko vodi kot računalniška baza podatkov.
V glavno knjigo vpisnika čolnov se poleg sedeža uprave, njene izpostave oziroma upravne enote, kjer je čoln vpisan, vpišejo:
1.v list A:
- označba in morebitno ime čolna,
- vrsta in model čolna,
- kraj in leto gradnje ter graditelj,
- številka trupa,
- material, iz katerega je čoln zgrajen,
- barva čolna,
- dolžina in širina čolna,
- bruto tonaža za ribiške čolne,
- vrsta pogona,
- vrsta, znamka, model, številka in moč motorja, vrsta goriva, leto izdelave motorja,
- nosilnost čolna, število oseb in količina tovora, ki se sme prevažati,
- namembnost,
- najmanjše število članov posadke, ki je potrebno za varno plovbo in njihova usposobljenost,
- datum vpisa in številka vpisa,
- območje plovbe,
- datum pregleda, s katerim je ugotovljena sposobnost čolna za plovbo,
- veljavnost dovoljenja za plovbo,
- (črtana),
2.v list B: podatki o lastniku čolna: osebno ime in naslov oziroma naziv in sedež, EMŠO oziroma matična številka, davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, in davčna številka pravne osebe, ter omejitve glede prostega razpolaganja s čolnom,
3.v list C: stvarne pravice, s katerimi je obremenjen čoln, ter na teh pravicah pridobljene pravice, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja s čolnom, prepovedi obremenitve in odtujitve ter druge opombe.
(1)Zbirka listin se vodi za vsak čoln posebej. Zbirka listin vsebuje listine, na podlagi katerih je čoln vpisan v glavno knjigo (dokazi o lastništvu čolna in motorja, listina o sposobnosti čolna za plovbo, zapisnik o opravljenem pregledu čolna in druge listine v zvezi s čolnom).
(2)Zbirka listin se hrani v mapi, na kateri je napisana označba čolna.
(1)Zahtevo za vpis čolna, spremembo vpisa ali izbris čolna vloži lastnik čolna pri upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti.
(2)Z zahtevo za vpis čolna se hkrati poda zahteva za izdajo dovoljenja za plovbo.
(3)Zahteva za spremembo vpisa iz prvega odstavka tega člena se vloži v roku 30 dni od dneva nastanka novih dejstev.
(4)Če lastnik čolna, ki ni registriran za opravljanje gospodarske dejavnosti, da čoln v najem ali zakup pravni ali fizični osebi z namenom uporabe čolna za opravljanje gospodarske dejavnosti, se čoln vpiše kot čoln za gospodarski namen. Lastnik čolna mora spremembo namena uporabe čolna predlagati v roku iz prejšnjega odstavka.
(1)Zahtevi za prvi vpis čolna je treba priložiti:
1.listino, ki dokazuje lastništvo čolna in motorja (račun, izjava o samogradnji čolna z računi o nabavljenem materialu, celotna veriga listin kot na primer prodajna, darilna ali druga pogodba, sklep sodišča o dedovanju in podobno),
2.carinsko deklaracijo,
3.potrdilo o izbrisu, če je bil čoln vpisan v drugem vpisniku (v primeru, da je čoln vpisan v vpisniku na območju Republike Slovenije, pridobi to potrdilo organ sam),
4.dokazilo o izbrisu motorja, če je bil vpisan na drugem čolnu,
5.spričevalo o gradnji čolna in spričevalo o motorju ali izjavo EU o skladnosti v skladu s pravilnikom o plovilih za rekreacijo,
6.listine po predpisih o davku na dodano vrednost, če je tako predpisano,
7.(črtana).
(2)Zahtevi za spremembo vpisa je treba priložiti dokaz o dejstvu, ki narekuje vpis te spremembe.
(1)Listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki se vpisujejo v glavno knjigo, se priložijo v izvirniku, overjenem prepisu ali overjeni fotokopiji.
(2)Če se sprememba lastništva, zastavna pravica in druge obremenitve dokazujejo s pogodbo, mora biti podpis osebe, ki je bila lastnik čolna in/ali motorja pred sklenitvijo pogodbe, overjen pri notarju ali upravni enoti.
(3)Če je listina v tujem jeziku, je treba priložiti tudi njen overjen prevod, če je to potrebno.
(1)Vpis čolna se opravi na podlagi ugotovljene sposobnosti čolna za plovbo iz 28. člena tega pravilnika in listin iz 10. člena tega pravilnika.
(2)Po vpisu čolna, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota izda vpisni list za čoln in dovoljenje za plovbo. Vpisni list za čoln in dovoljenje za plovbo se izdata na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Priloga 1).
(1)Dovoljenje za plovbo velja za čas do naslednjega rednega pregleda čolna in se lahko podaljša, če je s tem pregledom ali izrednim pregledom, kadar je po obsegu opravil enak rednemu pregledu, ugotovljena sposobnost za plovbo.
(2)V primeru iz drugega odstavka 30. člena tega pravilnika velja dovoljenje za plovbo pet let.
(3)(črtan)
(1)Začasno dovoljenje za plovbo čolna izda na zahtevo stranke uprava, njena izpostava oziroma upravna enota.
(2)Zahtevek stranke mora vsebovati utemeljen razlog za izdajo začasnega dovoljenja za plovbo čolna (testiranje čolna, tranzit čolna v tujino, promocijski nameni in podobno), podatke o lastniku čolna, tip čolna, številko trupa, material gradnje čolna, dolžino in širino čolna, vrsto pogona, številko motorja in število oseb, ki se bo prevažalo s čolnom. Stranka mora dati na vpogled originalno listino, ki dokazuje lastništvo, spričevalo o gradnji oziroma izjavo EU o skladnosti v skladu s pravilnikom o plovilih za rekreacijo.
(3)Po opravljenem pregledu plovbnih lastnosti čolna in opreme izda uprava, njena izpostava oziroma upravna enota začasno dovoljenje za plovbo čolna najdlje do 30 dni.
(1)Če se pri rednem ali izrednem pregledu ugotovi, da ima čoln take napake ali pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost čolna, oseb, tovora na čolnu ali okolja, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota dovoljenja za plovbo ne podaljša oziroma izda odločbo o odvzemu dovoljenja.
(2)Če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima čoln napake ali pomanjkljivosti, ki pa niso takšne, da bi ogrožale varnost čolna ali plovbe, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota dovoljenje za plovbo podaljša in hkrati pisno naloži lastniku čolna, da ugotovljene napake ali pomanjkljivosti v določenem roku odpravi.
(3)Če lastnik čolna v določenem roku tega ne stori, se z odločbo odvzame dovoljenje za plovbo oziroma v dovoljenju spremeni dovoljeno območje plovbe ali omeji dovoljeno nosilnost glede števila oseb oziroma količine tovora. V tem primeru je lastnik čolna dolžan dostaviti upravi, njeni izpostavi ali upravni enoti vpisni list za čoln.
(4)Če se z odločbo odvzame dovoljenje za plovbo, se v vpisnem listu za čoln in glavni knjigi vpisnika čolnov to ustrezno evidentira, ter vpiše številka in datum odločbe. Če se z odločbo v dovoljenju za plovbo spremeni dovoljeno območje plovbe ali omeji dovoljeno nosilnost glede števila oseb oziroma količine tovora, se navedene spremembe evidentira v vpisnem listu za čoln in glavni knjigi vpisnika čolnov.
(1)Zahteva za prepis čolna se vloži pri upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti, kjer bo čoln na novo vpisan. Uprava, njena izpostava oziroma upravna enota obvesti o zahtevi za prepis upravo, njeno izpostavo oziroma upravno enoto, kjer je bil čoln dotlej vpisan, da na tej podlagi opravi izbris čolna.
(2)Po izbrisu čolna pošlje uprava, njena izpostava oziroma upravna enota odločbo o izbrisu z zbirko listin o tem čolnu upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti, kjer bo čoln na novo vpisan.
(3)Po prejemu odločbe o izbrisu čolna z zbirko listin o tem čolnu opravi uprava, njena izpostava oziroma upravna enota vpis čolna.
Zaradi posameznih opravil za ugotovitev sposobnosti čolna za plovbo lahko uprava, njena izpostava oziroma upravna enota po potrebi določi uradne dneve tudi izven svojega sedeža.
(1)Izbris čolna iz vpisnika čolnov mora lastnik čolna zahtevati, če:
- je čoln uničen ali se šteje, da je uničen,
- se čoln trajno umakne iz plovbe,
- se čoln vpiše v vpisnik v tujini,
- je čoln prodan v tujino.
(2)Šteje se, da je čoln uničen, ko pretečejo trije meseci od zadnjega obvestila o njem. V takem primeru se šteje, da je čoln uničen tisti dan, ko je bilo sprejeto zadnje obvestilo o njem. Če se čoln pozneje najde, pa se ga želi uporabljati skladno z njegovo namembnostjo, je potreben ponoven vpis.
(3)Zahtevi za izbris čolna je treba priložiti dokaz o dejstvu, ki narekuje izbris čolna.
(1)V primeru, da čoln ne izpolnjuje več pogojev za vpis, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek za izbris čolna.
(2)V primeru, da dovoljenju za plovbo preneha veljavnost in to ni podaljšano v roku treh let, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek za izbris čolna. Pred postopkom izbrisa čolna iz vpisnika čolnov uprava, njena izpostava oziroma upravna enota o tem lastnika čolna pisno obvesti.
(3)O izbrisu čolna iz vpisnika čolnov izda uprava, njena izpostava oziroma upravna enota odločbo. Številka in datum odločbe o izbrisu čolna se vpiše v vpisnik čolnov.
Čoln, vpisan v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinske plovbe, mora imeti označbo, poleg nje pa ima lahko tudi ime.
(1)Označba čolna mora biti na obeh straneh premca čolna, ime pa sme biti samo na krmi ali na obeh bokih krme.
(2)Črki in številke označbe čolna morajo imeti naslednje mere: višina 10 cm, širina 5 cm, s širino linij 1 cm ter medsebojno razdaljo 1 cm. Če so mere večje, mora biti ohranjeno predpisano razmerje.
(3)Ribiški čoln, daljši od 10 m in krajši od 17 m, mora imeti črke in številke v višini najmanj 25 cm in širini najmanj 4 cm. Ribiški čoln, daljši od 17 m, mora imeti črke in številke v višini najmanj 45 cm in širini najmanj 6 cm.
(4)Črke in številke morajo biti med seboj ločene s pomišljajem.
(5)Označba čolna mora biti v barvi, ki se vidno loči od barve čolna.
(6)Pri gliserju morajo biti mere črk in številk najmanj dvakrat tolikšne kot mere iz drugega odstavka tega člena. V primeru, da to ni mogoče, se velikost črk in številk ustrezno zmanjša.
(7)Čoln za javne namene mora imeti označbo pravne osebe, ki ga uporablja za javni namen.
(1)Označbo morskega čolna sestavljata dve črki iz imena pristanišča, v kateri je sedež uprave oziroma njene izpostave, pri kateri je čoln vpisan in številka, ki označuje zaporedno številko, pod katero je čoln vpisan v vpisnik morskih čolnov.
(2)V označbi morskih čolnov vseh namembnosti je številka za črkama, razen pri ribiškem čolnu, kjer je zaporedje obratno.
(3)Črke iz označbe morskega čolna v Republiki Sloveniji so:
- »KP« – uprava, Koper,
- »IZ« – uprava, izpostava Izola,
- »PI« – uprava, izpostava Piran,
- »P« – policijsko plovilo,
- »SI« – plovilo uprave.
(1)Označbo čolna celinske plovbe sestavljata dve črki iz imena kraja, kjer ima sedež upravna enota, pri kateri je čoln vpisan, in številka, ki označuje zaporedno številko, pod katero je čoln vpisan v vpisniku čolnov celinske plovbe.
(2)Čoln celinske plovbe ne more imeti označbe morskega čolna.
(1)Javni čoln mora imeti, poleg označbe iz 21., 22. in 23. člena tega pravilnika, na obeh straneh boka napisano ime ali skrajšani običajni naziv organa, ki je lastnik čolna.
(2)Javni čolni imajo lahko dodatne luči in zvočne signale, ki jih ni mogoče zamenjati za svetlobne in zvočne signale po predpisih o izogibanju trčenju na morju.
(1)Javni čoln mora imeti izobešeno zastavo Republike Slovenije.
(2)Velikosti zastave, ki jih ima čoln, so lahko naslednje:
- 50 cm x 100 cm,
- 35 cm x 70 cm,
- 25 cm x 50 cm.
(3)Zastava mora biti izobešena na krmnem drogu ali na drugem ustreznem vidnem mestu in ne sme biti poškodovana ali po svoji zunanjosti drugače neprimerna za uporabo.
(4)Zastavo iz prvega odstavka tega člena ima lahko izobešeno vsak čoln, vpisan v vpisnik čolnov na območju Republike Slovenije, mora pa jo imeti izobešeno, kadar se nahaja zunaj meja teritorialnega morja Republike Slovenije.
(1)Trup čolna uprave ima napis:
- KAPITANIJA na obeh straneh bokov z dvema prekrižanima sidroma, če je namenjen za nadzor nad varnostjo plovbe,
- SAR, če je namenjen za iskanje in reševanje na morju,
- SVOM, če je namenjen za varstvo obalnega morja.
(2)Čoln uprave, ki je namenjen za nadzor nad varnostjo plovbe, ima lahko dodatno eno ali dve modri utripajoči luči in zvočne signale.
S pregledom se ugotovi, ali je čoln po svoji konstrukciji, plovbnih lastnostih in opremi sposoben za plovbo v mejah, ki jih določa ta pravilnik.
(1)Pregled čolna je osnoven, reden ali izreden.
(2)Praviloma se osnovni pregled čolna opravi, ko čoln ni v vodi, reden in izreden pregled pa, ko je čoln v vodi.
(3)Pri pregledu čolna se upoštevajo tehnična pravila za gradnjo čolna pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
(4)Pregled čolna se opravi na zahtevo lastnika čolna, izreden pregled pa tudi po odredbi pooblaščene osebe za izvajanje nadzorstva nad varnostjo plovbe.
(5)O opravljenem pregledu uprava, njena izpostava ali pooblaščen klasifikacijski zavod sestavi zapisnik o opravljenem pregledu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Priloga 2). V zapisnik se vpišejo podatki o ugotovitvah pregleda in končni rezultat pregleda, s katerim se potrdi, da čoln »je« ali »ni« sposoben za plovbo.
(1)Osnovni pregled se opravi pred vpisom čolna v vpisnik in tudi po vsaki njegovi obnovi ali rekonstrukciji.
(2)Osnovni pregled čolna obsega opravila za ugotovitev:
- ustreznosti konstrukcije in kvalitete izdelave čolna,
- plovbnih lastnosti,
- stanja pogonskih in drugih naprav,
- kvalitete, količine ter razporeda predpisane opreme.
(3)Če ima čoln spričevalo o gradnji čolna in spričevalo o motorju ali deklaracijo o skladnosti in potrdilo proizvajalca v skladu s pravilnikom o rekreacijskih plovilih, ni treba preverjati lastnosti čolna iz prejšnjega odstavka, razen opreme čolna.
(4)Ob osnovnem pregledu se za ribiške čolne opravi tudi izmeritev čolna, s katero se ugotovi tonaža, razen če o tem ni predložena ustrezna listina.
(5)Izmeritev čolna se opravi po tehničnih pravilih pooblaščenega klasifikacijskega zavoda po postopku pri merjenju čolnov.
(1)Redni pregledi čolnov se opravljajo glede na namembnost čolnov v naslednjih časovnih obdobjih:
- za javni prevoz oseb ali za smučanje na vodi, kadar gre za opravljanje gospodarske dejavnosti – vsako leto,
- za druge gospodarske namene – vsaki dve leti,
- za javne namene – vsaki dve leti,
- za osebne namene – vsakih pet let.
(2)V primeru, da se čoln za osebne namene vpiše v vpisnik čolnov v roku enega leta od njegove izdelave, se prvi redni pregled čolna opravi po desetih letih od vpisa, naslednji redni pregled pa vsakih pet let.
(3)Plovila iz prvega odstavka 57. člena tega pravilnika in rafti ter drugi čolni za prevoz oseb za gospodarske namene, morajo opraviti redni pregled vsako leto pred začetkom oddajanja plovil oziroma prevozom oseb. Izvajalec dejavnosti mora:
- vsako plovilo, ki se ne vpisuje, označiti v barvi, ki se vidno loči od barve čolna, s svojo identifikacijsko številko in navedbo subjekta, ki oddaja plovilo oziroma opravlja prevoz oseb,
- predložiti upravi oziroma upravni enoti seznam plovil, raftov ter drugih čolnov in
- javno objaviti seznam plovil na mestu izposoje oziroma prevoza oseb.
(4)Redni pregled obsega najmanj tista opravila osnovnega pregleda, s katerim se ugotovi, ali je čoln normalno vzdrževan ali je utrpel poškodbe trupa, pogonskih in drugih naprav in ali če so napake ali pomanjkljivosti pri opremi čolna. V primeru suma slabega stanja čolna lahko uprava, njena izpostava ali pooblaščen klasifikacijski zavod zahteva dvig in pregled čolna na kopnem.
(1)Izredni pregled je obvezen:
- kadar je čoln imel izreden dogodek (trčenje, potopitev, požar in podobno),
- če je lastnik čolna spremenil plovbne lastnosti čolna (čoln podaljšal, skrajšal, razširil, zožil, nadgradil in podobno),
- v primerih, kadar obstaja utemeljen sum, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oziroma da stanje čolna glede konstrukcije ali plovbnih lastnosti ali opreme očitno ne ustreza veljavnim listinam.
(2)V primeru izrednega dogodka je oseba, ki upravlja čoln oziroma lastnik čolna, dolžan o tem takoj obvestiti upravo, njeno izpostavo oziroma upravno enoto, kjer je čoln vpisan, v opravičenih primerih pa najkasneje v treh dneh.
(3)V primeru, da je lastnik čolna spremenil plovbne lastnosti čolna, je dolžan o tem najkasneje v roku osmih dni obvestiti upravo, njeno izpostavo oziroma upravno enoto, kjer je čoln vpisan.
(4)Če je čoln imel izredni dogodek, obsega izredni pregled vsa opravila rednega pregleda za ugotovitev sposobnosti čolna za plovbo. V tem primeru se rok za naslednji redni pregled šteje od dneva izrednega pregleda dalje.
(5)Če je lastnik čolna spremenil plovbne lastnosti čolna ali če obstaja utemeljen sum, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oziroma da stanje čolna glede konstrukcije ali plovbnih lastnosti ali opreme očitno ne ustreza veljavnim listinam, obsega izredni pregled opravila, s katerimi se ugotovi skladnost stanja konstrukcije ali plovbnih lastnosti ali opreme z veljavnimi listinami. V tem primeru se rok za naslednji redni pregled šteje neodvisno od izrednega pregleda.
(1)Konstrukcija čolna mora ustrezati namenu in območju plovbe, v katerem bo plul. Pregled konstrukcije čolna vsebuje oceno:
- kakovosti vgrajenega materiala,
- načina spojitve konstrukcijskih elementov trupa,
- kakovosti izdelave čolna.
(2)Ocena posameznih elementov se opravi na način, ki tehnično ustreza vrsti, konstrukciji in materialu čolna.
(3)Uprava, njena izpostava ali pooblaščeni klasifikacijski zavod po potrebi zahteva, da lastnik čolna predloži ustrezno dokumentacijo o konstrukciji čolna.
(1)Plovbne lastnosti čolna se ugotovijo glede na njegov izpodriv, težo, nosilnost, nadvodje in stabilnost.
(2)Izpodriv čolna dolžine do 12 metrov se izračuna z zmnožkom njegove dolžine in širine (merjene na ustrezni vodni liniji) srednjega ugreza, koeficienta polnosti spodriva in specifične teže vode.
(3)Teža čolna je enaka njegovemu izpodrivu oziroma vzgonu.
(4)Nosilnost čolna predstavlja število oseb in količino tovora, ki jo čoln sme prevažati. Čoln ne sme prevažati večjega števila oseb ali večje količine tovora, kot to dopušča njegova nosilnost.
(1)Nadvodje čolna je vertikalna oddaljenost od tovorne linije do:
- zgornjega roba krova pri čolnih s krovom ali z zaprto nadgradnjo,
- zgornjega roba boka pri čolnih brez krova ali z delnim krovom.
(2)Nadvodje pri morskem čolnu dolžine do 12 metrov se meri vertikalno na boku čolna v najnižji točki krova oziroma boka in mora znašati najmanj:
- pri čolnu s krovom ali z zaprto nadgradnjo 4 cm za vsak meter dolžine, če je namenjen za prevoz potnikov; sicer 2 cm za vsak meter dolžine čolna,
- pri čolnu brez krova ali le z delnim krovom 5 cm za vsak meter dolžine, če je namenjen za prevoz potnikov; sicer 3 cm za vsak meter dolžine čolna.
(3)Nadvodje pri čolnu celinske plovbe se določi kot pri morskem čolnu glede na način gradnje in namembnosti s tem, da se višina nadvodja lahko poveča do 2 cm za vsak meter dolžine.
(4)Čoln za javni prevoz oseb ali tovora mora imeti označeno nadvodje na zunanji strani boka z vodoravno črto dimenzije 150 x 15 mm, z barvo, ki se vidno loči od barve čolna.
(1)Stabilnost čolna dolžine do 12 metrov se določi tako, da se:
- čoln s krovom ali z zaprto nadgradnjo, skupno z vso posadko, obteži še vzdolž enega boka s štirimi osebami za vsak kvadratni meter, vendar ne več od dovoljenega števila oseb, ki jih čoln sme prevažati,
- čoln brez krova ali le z delnim krovom, skupno z vso posadko, obteži še vzdolž enega boka s polovičnim številom oseb, ki jih čoln sme prevažati.
(2)Pri ugotavljanju stabilnosti po prejšnjem odstavku, se čoln ne sme nagniti nad 12 stopinj s tem, da mora v primeru prve alinee prejšnjega odstavka, linija roba krova ostati nad gladino vode; v primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka pa mora ostati najnižja točka zgornjega roba boka nad vodno gladino, najmanj 1 cm za vsak meter dolžine čolna.
Število oseb, ki jih smejo prevažati čolni dolžine nad 12 metrov, določi po tehničnih pravilih pooblaščeni klasifikacijski zavod.
(1)Pri določanju števila oseb, ki jih sme prevažati čoln dolžine do 12 metrov, se upošteva število oseb, ki ga priporoča proizvajalec na tablici na čolnu. Če za čoln ni takega podatka, se število oseb, ki jih sme prevažati, določi tako, da se:
- pri čolnu s krovom ali z zaprto nadgradnjo za vsako osebo določi 0,50 m 2 proste površine na krovu ali v prostoru pod njim, ki je namenjen za osebe,
- pri čolnu brez krova ali z delnim krovom za vsako osebo določi po 50 cm dolžine sedeža.
(2)Če se z vkrcanjem števila oseb, kolikor jih sme čoln prevažati po izračunu iz prejšnjega odstavka, čoln ugrezne čez črto, ki označuje nadvodje, se zmanjša število oseb, ki jih sme čoln prevažati, za toliko, da se čoln ne ugrezne čez navedeno črto.
Čoln za javni prevoz oseb mora imeti na vidnem mestu napisano število oseb, ki jih sme prevažati, in sicer z barvo, ki se vidno loči od barve čolna, številke in črke pa morajo biti velike najmanj 10 cm.
Kadar lastnik čolna zahteva spremembo namembnosti čolna ali območja plovbe za čoln, lahko uprava, njena izpostava oziroma upravna enota zaradi razlogov varnosti plovbe na podlagi pregleda iz 29. člena tega pravilnika, spremeni dovoljeno število oseb oziroma količino tovora, ki ga čoln sicer sme prevažati, kakor tudi spremeni območje plovbe za čoln.
(1)Čoln za javni prevoz oseb na morju mora imeti motorni pogon.
(2)Čoln za javni prevoz oseb na celinskih vodah mora imeti motorni pogon, kadar tako določa plovbni režim.
(3)Čoln za javni prevoz oseb dolžine nad 12 metrov, ki prevaža največ 12 potnikov, mora imeti higiensko urejeno stranišče z rezervoarjem in zadostno količino pitne vode, odvisno od števila oseb, ki jih čoln sme prevažati.
(1)Motorni čoln za javni prevoz oseb, ki nima krova, mora imeti boke, ki so od podnice do najvišjega roba čolna visoki:
- 70 cm – pri čolnih dolžine do 6 metrov,
- 80 cm – pri čolnih dolžine do 10 metrov,
- 90 cm – pri čolnih dolžine nad 10 metrov.
(2)Čoln, ki ima nižje boke, kot so predpisani v prejšnjem odstavku, mora imeti ograjo do določene višine.
(3)Čoln, ki ima delni ali polni krov, mora imeti na podkrovljenem delu ograjo visoko 80 cm, pri tem ne sme presledek med vodoravnimi prečkami presegati 20 cm, razen če ima čoln namesto prečk ustrezno močno mrežo.
(1)Motorni čoln za javni prevoz oseb mora imeti prostor, kjer je motor s pregrado ločen od prostora za potnike.
(2)Če je pregrada lesena, mora biti obložena s pločevino ali drugo negorljivo snovjo na strani, ki je obrnjena proti motorju. Izpušna cev motorja mora biti zaščitena z negorljivo snovjo.
(3)V prostoru, kjer je motor, morajo biti podnice čolna iz rebrastega železa ali lesa in obložene s pločevino.
(4)Če je motor ali tank s tekočim gorivom pod krovom, mora biti prostor zadostno zračen, v njem ne sme biti odprtega ognja, kakor tudi nobene naprave, ki bi lahko povzročila iskro.
(5)Akumulatorski in generatorski vodi morajo biti pravilno izolirani in dobro zavarovani pred vlago.
Motorni čoln mora imeti pod motorjem zbiralno kalužo, v katero teče izrabljeno olje ali tekoče gorivo, ki ga je mogoče črpati iz nje s črpalko.
(1)Čoln za »oceansko« območje plovbe mora imeti:
1.dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine,
2.vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna,
3.bokobrane,
4.čolnarski kavelj,
5.vlečno bitev in vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine,
6.viharno sidro,
7.dva prenosna gasilna aparata na prah,
8.zaprt pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu,
9.rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
10.rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti, čoln dolžine nad 12 metrov in do 20 metrov mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln dolžine nad 20 metrov pa najmanj tri,
11.najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv,
12.varnostno vrv in varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna,
13.komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili,
14.pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero je možno določati pozicijo čolna,
15.satelitsko navigacijsko opremo (GPS – global positioning system),
16.VHF GMDSS postajo,
17.navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige),
18.en sekstant, navtične tablice, navtični almanah,
19.LOG ali merilec hitrosti čolna,
20.globinomer (lahko tudi ročna utež),
21.daljnogled,
22.ladijsko uro, barometer in termometer,
23.ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi in NAVTEX,
24.vodotesno signalno svetilko,
25.signalno sireno,
26.štiri rdeče rakete s padalom, štiri rdeče bakle in štiri bele bakle,
27.rešilni obroč s kombinirano svetlobno-dimno bojo,
28.satelitski EPIRB,
29.radar reflektor (montiran čim višje),
30.zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode,
31.zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom),
32.eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora,
33.mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čolni dolžine do 12 metrov najmanj 15 l/min in čolni nad 12 metrov najmanj 30 l/min,
34.sekiro za čolne dolžine nad 20 metrov,
35.drugo pomožno pogonsko napravo,
36.škarje za rezanje jeklenih vrvi (za jadrnice),
37.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.
(2)Čoln za »odprto« območje plovbe mora imeti:
1.dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine,
2.vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna,
3.bokobrane,
4.čolnarski kavelj,
5.vlečno bitev in vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine,
6.dva prenosna gasilna aparata na prah,
7.pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu,
8.rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
9.rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti, čoln dolžine nad 12 metrov in do 20 metrov mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln dolžine nad 20 metrov pa najmanj tri,
10.najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv,
11.varnostno vrv in varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna,
12.komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili,
13.pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero je možno določati pozicijo čolna,
14.satelitsko navigacijsko opremo (GPS – global positioning system),
15.VHF GMDSS postajo,
16.navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige),
17.LOG ali merilec hitrosti čolna,
18.globinomer (lahko tudi ročna utež),
19.daljnogled,
20.ladijsko uro, barometer in termometer,
21.ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi ali NAVTEX,
22.vodotesno signalno svetilko,
23.signalno sireno,
24.štiri rdeče rakete s padalom in štiri rdeče bakle,
25.rešilni obroč z dimno bojo,
26.radar reflektor (montiran čim višje),
27.zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode,
28.zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom),
29.eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora,
30.mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čolni dolžine do 12 metrov najmanj 15 l/min in čolni nad 12 metrov najmanj 30 l/min,
31.sekiro za čolne dolžine nad 20 metrov,
32.drugo pomožno pogonsko napravo,
33.škarje za rezanje jeklenih vrvi (za jadrnice),
34.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.
(3)Čoln za »obalno« območje plovbe in »območje zavetja«, razen čolna za javni prevoz oseb, mora imeti: a) morski čoln dolžine do 5 metrov:
1.sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
2.dve vesli s tremi palci ali rogovilami oziroma drugo pomožno pogonsko napravo,
3.vedro s korcem,
4.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
5.konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi). b) morski čoln brez kabine dolžine nad 5 metrov in morski čoln s kabino dolžine do 7 metrov:
1.sidro z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne najmanj 40 metrov dolžine ustrezne jakosti,
2.pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
3.vedro s korcem ali ročno črpalko,
4.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
5.konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi),
6.tri rdeče bakle,
7.kompas,
8.med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu. c) morski čoln s kabino dolžine nad 7 metrov:
1.sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
2.pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
3.vedro s korcem ali ročno črpalko,
4.najmanj en prenosni gasilni aparat na prah,
5.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
6.tri rdeče bakle,
7.komplet prve pomoči,
8.baterijsko svetilko,
9.komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav,
10.kompas,
11.priročnike za plovbo,
12.pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
13.med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu. č) čoln celinske plovbe ne glede na dolžino trupa:
1.sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
2.dve ustrezni vesli ali drug ustrezni pogon,
3.vedro s korcem,
4.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.
(1)Čoln za javni prevoz oseb v obalnem območju plovbe in območju zavetja, ki prevaža do 12 potnikov, mora imeti naslednjo opremo: a) morski čoln dolžine do 5 metrov in morski čoln brez kabine dolžine nad 5 metrov opremo iz točke b) tretjega odstavka prejšnjega člena, in še:
1.komplet prve pomoči,
2.baterijsko svetilko,
3.rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
4.rešilne jopiče v tolikšnem številu, koliko oseb sme prevažati čoln,
5.čolnarski kavelj,
6.en prenosni gasilni aparat na prah, b) morski čoln s kabino dolžine od 5 do 7 metrov opremo iz točke c) tretjega odstavka prejšnjega člena, in še:
1.rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo,
2.rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
3.rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
4.protipožarno sekiro,
5.platno za zaščito pred soncem, c) morski čoln s kabino dolžine nad 7 metrov:
1.sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
2.vitlo ali drugo sredstvo za privez,
3.rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo,
4.ročno črpalko in vedro s korcem,
5.VHF GMDSS postajo,
6.kompas z osvetlitvijo,
7.baterijsko svetilko,
8.priročnike za plovbo,
9.pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
10.luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
11.rog za meglo ali drugo zvočno sredstvo,
12.šest rdečih bakel in šest rdečih raket,
13.protipožarno sekiro,
14.najmanj dva prenosna gasilna aparata na prah,
15.komplet prve pomoči,
16.dva rešilna pasova, vsak z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo debeline 6 mm,
17.rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
18.platno za zaščito pred soncem,
19.komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav na čolnu, s potrebnimi rezervnimi deli,
20.čoln dolžine nad 12 metrov mora imeti pnevmatske rešilne splave po tehničnih pravilih pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
(2)Čoln celinske plovbe za javni prevoz oseb mora imeti ne glede na dolžino trupa naslednjo opremo:
1.sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vezi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
2.dve ustrezni vesli ali drug ustrezni pogon,
3.vedro s korcem,
4.luči in dnevne oznake po predpisih o plovbi po celinskih vodah,
5.dva rešilna obroča z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
6.rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
7.najmanj en prenosni gasilni aparat na prah, če uporablja za pogon motor ali če se na čolnu uporablja grelne, hladilne ali kuhalne naprave, v primeru da čoln za pogon uporablja motor in hkrati grelne ali hladilne ali kuhalne naprave, mora imeti najmanj dva prenosna gasilna aparata na prah.
Ribiški čoln mora imeti poleg opreme iz 44. člena tega pravilnika še priročno sredstvo (vrv, vrvno lestev, platformo in podobno) za dvig osebe, ki je padla v vodo.
Čoln, ki ima skladišče za prevoz tovora, mora imeti tudi pokrov ali nepremočljivo prekrivalo za skladišče.
Oprema, navedena v 44. do 46. členu tega pravilnika, mora ustrezati predpisanim tehničnim pogojem, normam kakovosti in biti ustrezno vzdrževana.
Območje plovbe se deli na štiri območja:
1.oceansko območje: namenjeno razširjeni plovbi, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici višja od 8 in višina valov večja od štirih metrov,
2.odprto območje: namenjeno razširjeni plovbi, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 8 ter kjer se lahko pojavijo valovi višine do štirih metrov,
3.obalno območje: namenjeno obalni plovbi, plovbi po večjih zalivih, širokih morskih rokavih, jezerih in rekah, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 6 in kjer se lahko pojavijo valovi višine do dveh metrov,
4.območje zavetja: namenjeno obalni plovbi v zavetju, plovbi v manjših zalivih, manjših jezerih, rekah in kanalih, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 4 in kjer se lahko pojavijo valovi višine do 30 cm z občasnimi valovi do 50 cm, ki jih povzročijo na primer mimoidoča plovila.
Morski čoln za javne, osebne ali gospodarske namene sme pluti na naslednjih območjih plovbe:
1.oceansko območje: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa A,
2.odprto območje: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa B,
3.obalno območje: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa C z omejitvami: a) čoln za javne, osebne ali gospodarske namene, razen za javni prevoz oseb:
- dolžine do 5 metrov sme pluti do oddaljenosti največ štirih navtičnih milj od obale oziroma dveh navtičnih milj od obale zunanjega roba najbolj oddaljenih otokov,
- brez kabine dolžine nad 5 metrov in čoln s kabino dolžine do 7 metrov sme pluti do oddaljenosti največ štirih navtičnih milj v smeri odprtega morja, merjeno od temeljne črte teritorialnega morja,
- s kabino, daljši od 7 metrov sme pluti na celotnem obalnem območju. b) čoln za javni prevoz do 12 potnikov:
- dolžine do 5 metrov sme pluti odvisno od dejanskih pogojev plovbe do oddaljenosti največ dveh navtičnih milj od obale,
- brez kabine dolžine nad 5 metrov sme pluti odvisno od dejanskih pogojev plovbe do oddaljenosti največ treh navtičnih milj od obale,
- s kabino dolžine od 5 do 7 metrov sme pluti do oddaljenosti največ štirih navtičnih milj od obale,
- s kabino, daljši od 7 metrov sme pluti do oddaljenosti največ štirih navtičnih milj v smeri odprtega morja, merjeno od temeljne črte teritorialnega morja,
- sme, kadar ne opravlja javnega prevoza, v skladu s predpisanimi pogoji, pluti tudi na območju plovbe iz točke a) tega odstavka.
4.območje zavetja: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa D.
Uprava, njena izpostava oziroma pooblaščeni klasifikacijski zavod lahko zaradi varnosti plovbe posameznemu čolnu omeji območje plovbe, ki je določeno v 49. in 50. členu tega pravilnika, upoštevajoč plovbno sposobnost, konstrukcijo, pogon in druge lastnosti čolna.
Morskemu čolnu je dovoljeno pluti tudi po celinskih vodah, če to ni v nasprotju s plovbnim režimom.
Čoln celinske plovbe sme pluti samo po celinskih vodah, razen če se vpiše v vpisnik morskih čolnov.
Čoln in druga manjša plovila (kajak, kanu, sandolin, jadralna deska in podobno) katerega ni treba vpisati v vpisnik čolnov, sme pluti po morju do oddaljenosti največ 1000 metrov od obale.
(1)Z vodnimi skuterji je izplutje in vplutje dovoljeno v turističnih, športnih in mestnih pristaniščih oziroma pristanih ter na drugih delih obale, ki jih v ta namen, po predhodnem soglasju uprave oziroma upravne enote, označi njihov upravljalec.
(2)Plovba z vodnimi skuterji je dovoljena v morskem pasu od 250 do 2000 metrov od obale.
(3)Osebe na vodnem skuterju morajo imeti na sebi rešilni jopič.
Plovba z vodnimi skuterji, smučanje na vodi, plovba z deskami na motor, jadra ali vesla ter plovba z drugimi podobnimi čolni za šport in razvedrilo brez luči po predpisih o izogibanju trčenju na morju, so dovoljeni le od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ter v varnih vremenskih pogojih.
(1)Dejavnost dnevnega izposojanja vodnih skuterjev in drugih vrst čolnov ter plavajočih naprav, namenjenih za šport in razvedrilo, se lahko opravlja le z dovoljenjem uprave oziroma upravne enote.
(2)Uprava ali upravna enota dovoli opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka na predlagani lokaciji, če za vsako posamezno dejavnost glede na naravne danosti območja, čas, vremenske in druge okoliščine ugotovi, da so zagotovljeni varnost plovbe, varstvo človeškega življenja na vodi in varstvo okolja, ter v dovoljenju, ki ga izda za obdobje enega leta, določi tudi tehnične in druge pogoje obratovanja.
(1)V primeru izrednih razmer, kot so slabe vremenske razmere, prodor vode in podobno, mora voditelj čolna poskrbeti, da imajo vse osebe na čolnu, katerega del opreme so rešilni jopiči, na sebi rešilni jopič.
(2)Plovila, ki so opremljena z varnostnim sistemom izklopa motornega pogona, morajo ves čas med plovbo ta sistem uporabljati.
Za varno plovbo na divjih vodah mora raft ustrezati naslednjim tehničnim pogojem:
- imeti mora vsaj pet med seboj nepovezanih zračnih komor. V primeru, da se poškoduje ena od zračnih komor, mora biti raft tako stabilen, da se pri dovoljeni obremenitvi ne obrne,
- dno rafta mora biti izdelano tako, da je mogoča stabilna hoja po njem,
- opremljen mora biti s primernimi vpetji za oporo stopal za vsako osebo na raftu,
- imeti mora oprijemalno vrv in držala ustrezne jakosti po celotnem obodu rafta,
- imeti mora plavajočo vrv dolžine 20 metrov, ustrezne jakosti s karabinom na enem koncu.
Za varno plovbo na divjih vodah mora kanu imeti:
- vsaj tri med seboj nepovezane zračne komore,
- plavajočo vrv dolžine 20 metrov, ustrezne jakosti s karabinom na enem koncu.
Kajak mora biti zgrajen iz materiala, ki je odporen proti udarcem in omogoča zaščito oseb pri plovbi.
(1)Raft, kanu in kajak morajo imeti naslednjo opremo v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na plovilu:
- toplotno zaščitno neoprensko opremo (obutev, hlače in vetrovko),
- rešilne jopiče,
- čelade,
- vesla.
(2)Oprema iz prejšnjega odstavka mora ustrezati predpisanim tehničnim pogojem, normam kakovosti in biti ustrezno vzdrževana.
Tuj čoln mora imeti med plovbo ustrezne listine v skladu s predpisi države vpisa.
Ne glede na predpise države vpisa mora imeti tuj čoln v času plovbe v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije najmanj ustrezno opremo iz 44. do 47. člena tega pravilnika.
(1)Posamezne vrste čolnov smejo glede na njihov namen in dolžino, vrsto pogona, moč pogonskega motorja ter območje plovbe upravljati le usposobljene osebe.
(2)V skladu s predpisi o usposobljenosti za upravljanje s čolni se za usposobljeno osebo šteje, kdor je zdravstveno sposoben in pridobi eno od naslednjih listin:
- potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
- potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna.
(1)Ne glede na predpise o usposobljenosti za upravljanje s čolni sme upravljati:
1.javni čoln oseba, ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, na čolnu pa mora biti še ena oseba, ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
2.na morju v nacionalni plovbi čoln za gospodarski namen dolžine nad 12 metrov ali čoln za javni prevoz do 12 potnikov, oseba, ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, na čolnu pa mora biti še ena oseba, stara najmanj 16 let,
3.na morju v mednarodni plovbi čoln za gospodarski namen dolžine nad 12 metrov ali čoln za javni prevoz do 12 potnikov, oseba, ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, na čolnu pa mora biti še ena oseba ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
4.po celinskih vodah čoln za javni prevoz nad 12 potnikov, oseba, ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, na čolnu pa mora biti še ena oseba ki ima potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
5.čoln, ki vleče osebo ali več oseb, oseba, ki ima ustrezno potrdilo o usposobljenosti za upravljanje s čolni, na čolnu pa mora biti še ena oseba, stara najmanj 16 let, ki nadzoruje vlečeno osebo.
(2)Uprava lahko za upravljanje javnega čolna iz 1. točke prejšnjega odstavka glede na namen uporabe javnega čolna in ob upoštevanju varnosti plovbe določi drugačno število usposobljenih oseb. Določba 4. točke prejšnjega odstavka ne velja za tradicionalne pletne na Blejskem jezeru, ki prevažajo do 18 potnikov. III. del: PLAVAJOČE NAPRAVE
(1)Plavajoče naprave se vpišejo v vpisnik morskih plavajočih naprav oziroma vpisnik plavajočih naprav celinske plovbe.
(2)Vpisnik morskih plavajočih naprav vodi uprava.
(3)Vpisnik plavajočih naprav celinske plovbe vodi upravna enota, na območju katere se plavajoča naprava nahaja in uporablja.
(1)Vpisnik plavajočih naprav sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.
(2)Glavna knjiga je sestavljena iz vložkov. Vsak vložek ima list A, list B in list C.
(3)Glavna knjiga se lahko vodi kot računalniška baza podatkov.
V glavno knjigo vpisnika plavajočih naprav se vpiše:
1.v list A:
- označba in morebitno ime plavajoče naprave,
- vrsta plavajoče naprave po konstrukciji,
- pristanišče vpisa,
- kraj in leto gradnje ter graditelj,
- material, iz katerega je plavajoča naprava zgrajena,
- dimenzije plavajoče naprave (dolžina čez vse, največja širina ter višina na sredini dolžine plavajoče naprave),
- bruto tonaža,
- namen in tip plavajoče naprave,
- število krovov, jamborov in dimnikov,
2.v list B: podatki o lastniku plavajoče naprave: osebno ime in naslov oziroma naziv in sedež, EMŠO ter njegove omejitve glede prostega razpolaganja s plavajočo napravo,
3.v list C: stvarne pravice, s katerimi je plavajoča naprava obremenjena, ter na teh pravicah pridobljene pravice, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja s plavajočo napravo, prepovedi obremenitve in odtujitve ter opombe.
(1)Za plavajoče naprave, ki se morajo vpisati, vsebuje zahteva za vpis plavajoče naprave tudi zahtevo za izdajo dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno.
(2)Zahtevi za vpis in izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka je treba priložiti listino:
- ki dokazuje lastništvo plavajoče naprave,
- o opravljenem osnovnem pregledu plavajoče naprave (spričevalo o varnosti).
(1)Plavajoče naprave se smejo uporabljati, če je ugotovljena njihova sposobnost za varno uporabo in če je izdano dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno.
(2)Plavajoča naprava mora biti stalno privezana, zasidrana oziroma položena na vodno dno na takšnem mestu, da ne ovira plovbe in ne ogroža človeškega življenja, premoženja in okolja.
Po vpisu oziroma ugotovljeni sposobnosti za varno uporabo plavajoče naprave se izda lastniku plavajoče naprave dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno, ki velja do izteka roka, predpisanega za redni pregled, razen v primeru kadar se z izrednim pregledom ugotovi, da plavajoča naprava ni več sposobna za uporabo.
Zahtevi za podaljšanje dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na vodno dno je treba priložiti spričevalo o varnosti plavajoče naprave.
(1)Pregled plavajoče naprave je osnoven, reden ali izreden in ga opravi pooblaščen klasifikacijski zavod.
(2)Osnovni pregled se opravi pred izdajo dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno in tudi po vsaki obnovi ali rekonstrukciji plavajoče naprave. Z osnovnim pregledom plavajoče naprave se ugotovi njena sposobnost za varno uporabo glede konstrukcije in kvalitete izdelave plavajoče naprave ter tehničnih sposobnosti za varnost priveza, sidranja ali položitve na vodno dno.
(3)Redni pregledi plavajočih naprav se opravljajo vsaka štiri leta. Redni pregled obsega najmanj tista opravila osnovnega pregleda, s katerim se ugotovi, ali je plavajoča naprava normalno vzdrževana in ali je utrpela poškodbe.
(4)Izredni pregled se opravi:
- kadar je plavajoča naprava imela izreden dogodek (trčenje, potopitev, požar in podobno),
- če je lastnik plavajoče naprave spremenil lastnosti plavajoče naprave (jo podaljšal, skrajšal, razširil, zožil, nadgradil in podobno),
- v primerih, kadar obstaja utemeljen sum, da plavajoča naprava ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno oziroma da stanje plavajoče naprave glede konstrukcije očitno ne ustreza veljavnim listinam.
(5)V primeru, da je lastnik plavajoče naprave spremenil lastnosti plavajoče naprave, je dolžan o tem najkasneje v roku osmih dni obvestiti upravo, njeno izpostavo oziroma upravno enoto, kjer je plavajoča naprava vpisana.
(6)Če je lastnik plavajoče naprave spremenil lastnosti plavajoče naprave ali če obstaja utemeljen sum, da plavajoča naprava ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za stalni privez, sidarnje ali potopitev na vodno dno oziroma da stanje plavajoče naprave glede konstrukcije očitno ne ustreza veljavnim listinam, obsega izredni pregled opravila, s katerimi se ugotovi skladnost stanja konstrukcije z veljavnimi listinami. V tem primeru se rok za naslednji redni pregled šteje neodvisno od izrednega pregleda.
(7)Kadar je na plavajoči napravi opravljen izreden pregled, se rok za naslednji redni pregled šteje od dneva izrednega pregleda dalje.
Plavajoča naprava mora biti zgrajena v skladu s tehničnimi pravili pooblaščenega klasifikacijskega zavoda, ki se nanašajo na ladje, čolne in druga plovila.
Uprava, njena izpostava oziroma upravna enota lahko v dovoljenju za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno določi enega ali več strokovnih delavcev, ki morajo biti stalno prisotni na plavajoči napravi, kadar je to treba glede na namen, velikost in namestitev plavajoče naprave ali v primeru povečane nevarnosti ogrožanja človeškega življenja, premoženja in okolja.
Lastnik plavajoče naprave mora zagotoviti stalen nadzor nad plavajočo napravo glede varne uporabe in primerno ukrepati, kadar je ogroženo človeško življenje, premoženje in okolje. IV. del: POGREŠITEV DOVOLJENJA
(1)Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) dovoljenja za plovbo ali dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), mora imetnik v osmih dneh naznaniti organu, ki je dovoljenje izdal, ter navesti osebne podatke (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov, vrsta dovoljenja) in okoliščine pogrešitve dovoljenja.
(2)Pogrešitev dovoljenja v tujini mora imetnik v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo naznaniti organu, ki je dovoljenje izdal, na način, določen v prejšnjem odstavku.
(3)Pogrešitev dovoljenja organ iz prvega odstavka tega člena objavi na svojih spletnih straneh. Priloga 1: Vpisni list za čoln Priloga 2: Zapisnik o opravljenem osnovnem – rednem – izrednem pregledu čolna Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »V. del: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1)Čolni, ki že imajo dovoljenje za plovbo, se morajo glede predpisane opreme uskladiti z zahtevami tega pravilnika v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega pravilnika.
(2)Vpisni listi, ki so bili izdani na obrazcu iz Priloge 1 na podlagi Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 45/02 in 89/02) ostanejo v veljavi do kakršne koli spremembe podatkov v vpisnem listu, najdlje pa do izteka veljavnosti dovoljenja za plovbo.
(3)Dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na vodno dno, ki so bila izdana na podlagi Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 45/02 in 89/02) ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 45/02 in 89/02), razen Priloge 1, ki se uporablja še šest mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.
(1)Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)Priloga 1 (vpisni list za čoln) se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 3/10) vsebuje naslednjo končno določbo: «4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.». Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 6/18) vsebuje naslednjo končno določbo: 20. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.