Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-2)

(1)Ta zakon ureja:

1.     menjalniško poslovanje;

2.     določitev nadzornih in prekrškovnih organov po tem zakonu.

(2)S tem zakonom se za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1889/2005/ES) določajo pristojni organi in sankcije za kršitve.

(1)Rezidenti oziroma rezidentke (v nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem zakonu so:

1.     gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

2.     podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;

3.     samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki oziroma posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost);

4.     fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: posameznik), razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;

5.     diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.

(2)Vse druge osebe so nerezidenti oziroma nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).

(3)Za družinskega člana po 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena se šteje: zakonec ali oseba, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oseba, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.

(1)V tem zakonu gotovina pomeni:

-       prenosljive instrumente, ki se glasijo na prinosnika, vključno z denarnimi instrumenti, ki se glasijo na prinosnika, kot so potovalni čeki, prenosljive instrumente (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so izdani na prinosnika, indosirani brez omejitev, izdani v korist fiktivnega prejemnika ali v drugih oblikah, ki dopuščajo prenos naslova ob predaji, ter nepopolne instrumente (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so sicer podpisani, vendar brez navedbe imena prejemnika plačila in

-       gotovino (bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo).

(2)Za izvajanje Uredbe 1889/2005/ES je pristojen carinski organ.

(3)Prijava gotovine iz prvega odstavka tega člena vsebuje podrobnosti o prijavitelju (vključno s polnim imenom, datumom in krajem rojstva ter državljanstvom), lastniku gotovine, nameravanem prejemniku gotovine, znesku in vrsti gotovine, izvoru in namenu uporabe gotovine, poti prevoza in prevoznem sredstvu.

(4)Podatki iz prejšnjega odstavka se posredujejo carinskemu organu v pisni obliki.

Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.

Menjalniški posli so nakup in prodaja tuje gotovine in nakup čekov, ki se glasijo in so unovčljivi v tujem denarju.

(1)Menjalec oziroma menjalka (v nadaljnjem besedilu: menjalec) je:

-       pravna oseba,

-       samostojni podjetnik posameznik in

-       posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja menjalniške posle na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.

(2)Kvalificirani lastnik oziroma kvalificirana lastnica (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani lastnik) menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) najmanj 10% poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe ali delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

(3)Odgovorna oseba menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.

(1)Za izkazovanje podatkov o poslovanju s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilnobilančne namene se uporabljajo tečaji tečajnic Banke Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se za izkazovanje podatkov o poslovanju s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilnobilančne namene za obdobje do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije uporablja srednji devizni tečaj Banke Slovenije.

(1)Menjalniške posle lahko opravljajo menjalci ter banke in hranilnice, ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, opravljajo storitve trgovanja s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli.

(2)Menjalec je dolžan ves čas trajanja veljavnosti dovoljenja Banke Slovenije:

-       za vsako menjalno mesto zagotavljati poslovni prostor, ki omogoča nemoteno opravljanje menjalniških poslov in nadzor;

-       zagotoviti, da so delavci, ki opravljajo menjalniške posle, ustrezno usposobljeni in

-       zagotoviti računalniško tehnologijo, potrebno za opravljanje menjalniških poslov.

(3)Menjalec oziroma banka in hranilnica iz prvega odstavka tega člena je dolžan:

-       Banki Slovenije omogočati izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom;

-       Banki Slovenije sporočati spremembe podatkov v zvezi z odgovornimi osebami in kvalificiranimi lastniki;

-       poročati Banki Slovenije o opravljanju menjalniških poslov;

-       opravljati menjalniške posle izključno na menjalnem mestu, za katerega je pridobil nalepko Banke Slovenije;

-       na menjalnem mestu prodajati samo veljavno in nepoškodovano gotovino;

-       na blagajniškem mestu imeti gotovino, namenjeno za menjalniško poslovanje, in ločeno od ostalih poslov voditi blagajno ter ustrezno voditi blagajniški dnevnik menjalnega mesta in

-       Banki Slovenije sporočati podatke o številu zaposlenih, ki opravljajo menjalniške posle.

(4)V primeru statusnih sprememb, ki imajo za posledico dodelitev nove matične številke, je menjalec dolžan pridobiti novo dovoljenje.

(5)O vseh spremembah, ki vplivajo na statusni ustroj ali poslovanje menjalca, je menjalec dolžan Banko Slovenije obvestiti v roku desetih delovnih dni po nastali spremembi.

(6)Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja, ter obseg in način poročanja.

(1)Banka Slovenije ne izda dovoljenja:

1.     če je bil kvalificirani lastnik menjalca pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja (221. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana;

2.     če je bila odgovorna oseba menjalca pravnomočno obsojena zaradi katerega kaznivega dejanja, navedenega v prejšnji točki, in kazen še ni bila izbrisana;

3.     če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi dejavnost in posli, ki jih kvalificirani lastnik menjalca ali odgovorna oseba menjalca opravlja, oziroma dejanja, ki jih je storil, lahko vplivala na zakonitost poslovanja menjalca;

4.     če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

(2)Podatke o predhodni nekaznovanosti iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije pridobi iz kazenske evidence.

(3)Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo, ali obstajajo okoliščine iz 3. točke prvega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.

Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov:

1.     če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

2.     če menjalec opravlja menjalniške posle v nasprotju z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 8. člena tega zakona;

3.     če niso več izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega zakona.

(1)Dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov preneha:

1.     če menjalec ne začne opravljati menjalniških poslov v treh mesecih od izdaje dovoljenja;

2.     če menjalec preneha opravljati menjalniške posle za več kot eno leto ali Banko Slovenije pisno obvesti o prenehanju opravljanja menjalniških poslov ali

3.     če je menjalec prenehal obstajati ali se je zoper njega začel postopek zaradi insolventnosti ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

(2)Ob razlogu iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3)Menjalec ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem menjalniških poslov:

1.     v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od naslednjega dne po poteku roka oziroma naslednji dan po prejemu pisnega obvestila o prenehanju opravljanja menjalniških poslov;

2.     v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: z dnem prenehanja obstoja oziroma od dneva, ko je objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave, stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije.

Nadzorna organa, ki v okviru svojih pristojnosti opravljata nadzor nad skladnostjo poslovanja s tem zakonom, sta Banka Slovenije in Carinska Uprava Republike Slovenije.

(1)Nadzorni organ mora drugemu nadzornemu organu, ki to zahteva, poslati vse informacije, potrebne za opravljanje nalog iz njegove pristojnosti.

(2)Nadzorna organa morata drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovita, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugega nadzornega organa.

(1)Nadzor nad menjalniškim poslovanjem oseb iz prvega odstavka 8. člena tega zakona opravlja Banka Slovenije.

(2)Za postopke odločanja v posamičnih zadevah in izvajanje nadzora po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(1)Carinski organ opravlja nadzor nad vrsto in količino gotovine, ki jo v Skupnost ali iz Skupnosti prenašajo rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem in poštnem prometu.

(2)Carinski organ zaseže celotno neprijavljeno gotovino, če ta znesek znaša 10.000 eurov ali več, in prevozna sredstva iz 17. člena tega zakona.

(3)Kadar vračilo zasežene gotovine, ki ni bila odvzeta v postopku o prekršku, ni mogoče ali je pravica za vračilo zastarala v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, je zasežena gotovina prihodek državnega proračuna.

(4)O prenosu sredstev iz prejšnjega odstavka iz podračunov, odprtih za zaseženo gotovino, na podračun Proračuna Republike Slovenije odloči predstojnik carinskega organa.

(5)Pravilnik o hrambi zasežene gotovine izda minister.

(črtan)

(1)Z globo od 2.100 do 42.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 820 do 16.400 eurov samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 500 do 5.000 eurov pa posameznik, če:

1.     brez prijave carinskemu organu vnese v Skupnost ali iznese iz Skupnosti gotovino v vrednosti 10.000 eurov ali več (3. člen);

2.     opravlja menjalniške posle v nasprotju s pogoji iz 8. člena tega zakona;

3.     carinskemu organu ob prijavi vnosa ali iznosa gotovine z ozemlja Skupnosti posreduje napačne ali nepopolne podatke;

4.     opravlja menjalniške posle brez dovoljenja Banke Slovenije.

(2)Z globo od 820 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti.

(3)V hitrem postopku o prekršku se sme storilcu prekrška iz prejšnjih odstavkov izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane ravni, če je globa predpisana v razponu.

(1)V primerih, ko storilec ne predloži ustreznih dokazil o izvoru gotovine, na podlagi katerih je mogoče nedvoumno ugotoviti izvor gotovine in njihovo verodostojnost, se za prekrške po tem zakonu poleg globe izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo storitvijo.

(2)Če v postopku niso predložena ustrezna dokazila o izvoru gotovine, se lahko gotovina iz 1. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona odvzame tudi, če ni storilčeva last.

(3)Če vrednost predmeta prekrška iz 1. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona presega tretjino vrednosti prevoznega sredstva, v katerem je bil skrit, se za predmet prekrška šteje tudi takšno prevozno sredstvo in se odvzame.

(4)Prevozno sredstvo, s katerim se opravljajo prevozne storitve v javnem prometu, se odvzame, če ni lastnina storilca prekrška, le če je njegov lastnik vedel, da je bilo uporabljeno za storitev prekrška. Zakon o deviznem poslovanju – ZDP-2 (Uradni list RS, št. 16/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 76/03) in naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:

1.     Sklep o pogojih za odpiranje in vodenje računov nerezidentov (Uradni list RS, št. 42/04),

2.     Sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 92/03 in 56/04),

3.     Sklep o spremembi in dopolnitvi navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 64/04),

4.     Sklep o kriterijih in načinu ugotavljanja namena vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega gospodarskega subjekta (Uradni list RS, št. 50/99),

5.     Sklep o postopkih za odpiranje deviznih računov rezidentov pri pooblaščenih bankah (Uradni list RS, št. 42/04),

6.     Sklep o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 56/04),

7.     Sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo rezidenti pri poslovanju z nerezidenti plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS, št. 97/06),

8.     Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 102/03, 135/03, 64/04, 9/05, 20/06 in 128/06) ter

9.     Navodilo o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 102/03).

(2)Podzakonski akti iz 2., 3., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve novih, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju – ZDP-2A (Uradni list RS, št. 85/09) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 13. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o medsebojnem obveščanju organov nadzora (Uradni list RS, št. 54/99). 14. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju – ZDP-2B (Uradni list RS, št. 109/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 9. člen Devizna sredstva, za katera je o odvzemu pred prevzemom pristojnosti carinskega organa odločal drug nadzorni organ in je pravica za vračilo sredstev, ki so na podračunu številka 01700-0007380075 – Carinska uprava Republike Slovenije – Začasno zasežena sredstva po ZDP, odprtem pri Banki Slovenije, in na podračunu številka 01100-6000020102 – Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije – Zasežena sredstva po ZDP, odprtem pri Upravi za javna plačila, zastarala v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, se v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v državni proračun. 10. člen Banka Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi predpis iz 8. člena zakona z določbami tega zakona. 11. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.