26. člen ZVKD-1
(najdba arheološke ostaline)
(1)Kdor najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi arheološko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot jo je odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji delovni dan obvestiti zavod. Dolžnost obvestila o najdbi imajo najditelj, lastnik zemljišča, drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik, v primeru graditve objekta pa tudi investitor in odgovorni vodja del.
(2)V kraj najdbe lahko v sedmih dneh po obvestilu iz prejšnjega odstavka posega le pooblaščena oseba zavoda, razen če pooblaščena oseba že prej odloči drugače ali če obstaja nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali za obstoj arheološke ostaline.
(3)Pooblaščena oseba mora v roku iz prejšnjega odstavka raziskati, ali gre pri najdbi za dediščino. Pooblaščena oseba ima pri tem pravico vzeti premičnino za potrebe raziskave. Če se izkaže, da ne gre za dediščino, mora zavod vse odvzete premičnine po opravljeni predhodni raziskavi vrniti najditelju.
(4)Pooblaščena oseba lahko podaljša rok iz drugega odstavka za največ sedem dni, če potrebnih raziskav v prvotnem roku ni bilo mogoče opraviti.
(5)Zavod izda najditelju, lastniku zemljišča in osebi, ki je o najdbi obvestila zavod, odločbo o tem, ali je arheološka ostalina dediščina v skladu s tem zakonom. Lastnik arheološke ostaline, ki je premičnina in za katero se s pravnomočno odločbo ugotovi, da je dediščina, je država.
(6)Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži predaje arheološke ostaline, ki je premičnina, pristojnemu muzeju.
- UPRS sodba I U 27/2011Upravno sodišče RS · 2011
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 10. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 27/2011Upravno sodišče RS · 18. 10. 2011besedilo 2008–2014
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.