133. člen ZVKD-1
(veljavnost dosedanjih aktov o razglasitvi)
(1)Akti o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki so bili izdani na podlagi Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23/48), Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni list LRS, št. 22/58), Zakona o varstvu kulturnih spomenikov v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 26/61, in Uradni list SRS, št. 11/65), Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) in Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), in vpisi kulturnih spomenikov v registre spomenikov na podlagi prej navedenih zakonov ostanejo v veljavi in se po potrebi uskladijo z določbami tega zakona.
(2)Kulturni spomeniki, razglašeni z Zakonom o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96), so kulturni spomeniki po tem zakonu.
(3)Za območja, ki so varovana ali zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave, pred uveljavitvijo tega zakona in delno ali v celoti vsebujejo spomenike ali spomeniška območja ter v katerih je varstveni režim ohranjanja narave v koliziji z varstvenim režimom spomenika, se varstveni režimi uskladijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Vlada sprejme sklep o uskladitvi na podlagi usklajenega predloga ministra in ministra, pristojnega za ohranjanje narave.
- VSRS Sklep I Up 158/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Odločba župana občine, s katero ta na podlagi Odloka (kot akta o razglasitvi na podlagi ZVKD-1) opredeljuje nepremičnino kot spomenik lokalnega pomena zaradi zaznambe v zemljiški knjigi, ni upravni akt, saj ni izdan v upravnem postopku niti se z njim ne odloča o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi strank niti se z njo ne posega v to, kar je bilo že razglašeno z Odlokom.
- UPRS sodba I U 1588/2010Upravno sodišče RS · 2011
ZVKD-1 kot varovano kulturno dediščino ne obravnava le registrirane dediščine, temveč v prehodnem obdobju (do sprejetja aktov po ZVKD-1) tudi dediščino, ki je zavarovana po prejšnjih predpisih, med drugim tudi v obliki varstvenih območij dediščine.
- UPRS sklep III U 50/2010Upravno sodišče RS · 2011
Pogoj za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu je kršitev subjektivnih pravic posameznika ali pravnih oseb z upravnim aktom. Zakon izrecno določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Gre za sodni nadzor izvrševanja upravne funkcije in s tem za varstvo pravnega položaja posameznika. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Podan mora biti tako kriterij posamičnega akta in poseganje v pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij. V danem primeru pa tožnik izpodbija akt organa lokalne skupnosti izvedbene narave, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 2. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 158/2011Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2012
Odločba župana občine, s katero ta na podlagi Odloka (kot akta o razglasitvi na podlagi ZVKD-1) opredeljuje nepremičnino kot spomenik lokalnega pomena zaradi zaznambe v zemljiški knjigi, ni upravni akt, saj ni izdan v upravnem postopku niti se z njim ne odloča o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi strank niti se z njo ne posega v to, kar je bilo že razglašeno z Odlokom.
- UPRS sodba I U 1588/2010Upravno sodišče RS · 1. 9. 2011
ZVKD-1 kot varovano kulturno dediščino ne obravnava le registrirane dediščine, temveč v prehodnem obdobju (do sprejetja aktov po ZVKD-1) tudi dediščino, ki je zavarovana po prejšnjih predpisih, med drugim tudi v obliki varstvenih območij dediščine.
- UPRS sklep III U 50/2010Upravno sodišče RS · 1. 2. 2011
Pogoj za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu je kršitev subjektivnih pravic posameznika ali pravnih oseb z upravnim aktom. Zakon izrecno določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Gre za sodni nadzor izvrševanja upravne funkcije in s tem za varstvo pravnega položaja posameznika. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Podan mora biti tako kriterij posamičnega akta in poseganje v pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij. V danem primeru pa tožnik izpodbija akt organa lokalne skupnosti izvedbene narave, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.