78. člen ZPacP

Postopek obravnave druge zahteve pred toženko lahko vpliva tudi na pravne koristi odgovornega delavca kot (domnevnega) neposrednega kršitelja. Izrečen opomin in/ali predlog za opravo disciplinskega ali drugega postopka po peti alineji drugega odstvaka 78. člena ZPacP imata namreč lahko vpliv na njegov delovnopravni položaj. Odgovorni delavec svojih pravnih koristi ne more učinkovito zaščititi s tem, da v postopku izpove kot priča, saj priči ne pripadajo procesna jamstva, do katerih je kot subjekt upravnega postopka upravičen stranski udeleženec

Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza zakonskemu standardu in ne daje zadostne podlage za preizkus odločbe. Razlogi odločitve niso v celoti jasni oziroma so pomanjkljivi ter bi jih bilo mogoče razumeti tudi v smislu, da toženka kršitve pacientovih pravic ugotavlja za čas, ko je stranko z interesom prevzela dežurna zdravnica. Tožnica upravičeno opozarja tudi, da toženka ni utemeljila podlage za ugotovitev, da je nepravilno vstavljen kateter povzročil vnetje oziroma poškodbo uretre.

Tožnica utemeljeno opozarja, da obrazložitev odločbe v izpodbijanem delu ne zadosti predpisanemu zakonskemu standardu. Komisija namreč v odločbi zaključuje, da je bila kršena pacientova pravica do obveščenosti in sodelovanja, ker začasno odpustno pismo ni v celoti v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPacP, za razliko od pozneje izdanega odpustnega pisma. Vendar pa Komisija v odločbi ni konkretno ugotovila in obrazložila, kakšna je sploh vsebina začasnega odpustnega pisma, in ne utemeljila, zakaj takšna vsebina v okoliščinah obravnavanega primera ni bila ustrezna, kot tudi ni pojasnila, kakšna je vsebina končnega odpustnega pisma, kolikor svojo odločitev temelji na primerjavi z njim.

Izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj v njem ni navedeno ravnanje izvajalca zdravstvene dejavnosti, s katerim naj bi bile kršene določbe ZPacP, zato je bilo treba že iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti.

Sodelovanja stranke v postopku ni mogoče enačiti z izjavo stranke kot dokazom. Zaradi pravice do izjave, ki je sestavni del ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, in se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP (prim. 9. in 146. člen), mora biti tudi v postopku, kot je obravnavani, stranki omogočeno, da navaja dejstva in predlaga dokaze, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem ter da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izreče. Pri tem je treba poudariti, da stranka nima absolutne pravice do izvedbe vsakega dokaza, ki ga predlaga. Če pa predlaga določen dokaz in ga organ ne izvede, mora to zavrnitev ustrezno utemeljiti, ker gre sicer za kršitev pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve.

Sodišče je tožbi ugodilo, saj toženka tudi v ponovnem postopku ni zadostila predpisanemu standardu glede presoje izvedenih dokazov oziroma obrazložitve te presoje v izpodbijani odločbi.

Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, zato je ugovor tožeče stranke glede kršitev postopka utemeljen.

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja zakaj je tožena stranka sprejela odločitev, ki ni skladna z zaključki internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ga je na podlagi 76. člena ZPac odredila sama. Tožena stranka lahko sicer tudi po mnenju sodišča pride do drugačnih zaključkov, kot so bili ugotovljeni z internim strokovnim nadzorom, vendar mora ustrezno obrazložiti na podlagi katerih dejstev in dokazov je prišla do takšnega zaključka.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je tožena stranka v obravnavani zadevi pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo zahtevo za drugo obravnavo zaradi kršitve pacientovih pravic, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 12. in 13. alineji prvega odstavka 5. člena ZPacP s tem, ko izvajalec oz. pri izvajalcu zaposleni zdravnik dne 23. 1. 2015 ni opravil pregleda s področja MDPŠ, marveč je tožnika napotil na izbranega zdravnika. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic pa sodišče tudi ni našlo.

V primeru, če pritožnik ne podpiše zapisnika, velja, da poskus dogovora ni uspel, zato se lahko pritožbeni postopek na željo prijavitelja nadaljuje. Upoštevaje načelo neformalnosti je toženka pravilno zaključila, da je tožnica štela vlogo prizadete stranke za popolno in je pričela s postopkom obravnavanja prve zahteve prizadete stranke zaradi domnevno neustreznega odnosa njenih delavcev, postopek obravnave pa se ni zaključil z dogovorom. Po določbi 65. člena ZPacP se šele v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred komisijo, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če v ZPacP ni določeno drugače. Izrečeni ukrepi so skladni z določbami 78. člena ZPacP, ki določa, da lahko senat Komisije, če zahtevi ugodi izvajalci zdravstvenih storitev izreče opomin, ki se lahko javno objavi na spletni strani Komisije (peta alinea drugega odstavka 78. člena ZPacP).