387. člen ZFPPIPP

Z začetkom postopka osebnega stečaja se na podlagi 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, kar pomeni, da oseba nad katero je začet stečajni postopek ima omejeno poslovno sposobnost in ne more sklepati pogodb/poslov v imenu in za račun drugih. Oseba, ki je v postopku osebnega stečaja, ne sme razpolagati niti s svojim lastnim premoženjem, zato tudi ne more sklepati pogodb v imenu in za račun drugih. Posli zavarovalnega zastopanja pa so zlasti sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice, aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice

A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja. Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodišče

Ob ugotovitvi, da dolžnica dejavnosti čiščenja ne opravlja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeni osebni avtomobil dolžnici ne predstavlja (več) nujno potrebne stvari za opravljanje dejavnosti in da je s tem odpadel razlog (podlaga) za izvzem avtomobila iz stečajnem mase. Glede na to, da se poslovanje stečajne dolžnice kot podjetnice sploh še ni začelo, se v stečajno maso (ponovno) vključi premoženje stečajne dolžnice, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP.

Posamezen član poslovodstva se razbremeni odgovornosti za škodo zaradi zamude z opravo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, če dokaže, da teh dejanj ni mogel opraviti samostojno in če dodatno dokaže enega od teh položajev: a) da je na seji poslovodstva predlagal, da se dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali (1. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP) ali b) da član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag (2. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP). Dodatna pogoja za razbremenitev iz 1. oziroma 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP sta torej predpisana alternativno, zato tožencu, ki je zatrjeval in dokazoval dodatni pogoj iz 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP, ni bilo potrebno zatrjevati in dokazovati dejstev, ki predstavljajo zakonski dejanski stan pogoja iz 1. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP Tožeča stranka bi morala navesti konkretne posle, sklenjene v času mandata tretjega toženca, ki naj bi predstavljali neenako obravnava

Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi. Status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika.

Pooblastilo upnice je odvetnici z uvedbo stečajnega postopka nad odvetnico prenehalo.

Odvetnik je zasebnik ki mu preneha status odvetnika že z začetkom stečajnega postopka. Nemožnost opravljanja odvetniškega poklica v stečaju ni tista osebna okoliščina, ki bi lahko vplivala na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Če bo dolžnik izpolnil zakonske pogoje, mu bo sodišče dovolilo, da tudi v stečaju opravlja odvetniški poklic in na ta način z dohodki iz poslovanja poveča stečajno maso za poplačilo terjatev upnikov. Zato ne drži stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja prezrlo za dolžnika izjemno pomembno okoliščino, da v času preizkusnega obdobja ostane brez možnosti opravljati odvetniški poklic.

V zadnjem popravljenem sklepu so izrecno navedene terjatve, za katere sklep o odpustu ne učinkuje, med njimi pa niso navedene terjatve, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Pri teh obveznostih iz naslova prispevkov namreč ne gre za obveznosti iz naslova prispevkov, ki bi jih moral tožnik plačati hkrati z izplačili delavcem in na katere sklep o odpustu obveznosti ne bi učinkoval. Tožnik ni imel nikoli zaposlenih delavcev in zato ni bil nikoli zavezan za plačilo teh prispevkov. V konkretnem primeru gre za prispevke za socialno varnost za zasebnike in torej za tožnika kot s.p. osebno. Ti prispevki pa niso prispevki iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP in zato odpust obveznosti za terjatve iz tega naslova nedvomno učinkuje.

Z izbrisom samostojnega podjetnika ne nastopi stanje, ko ni več dolžnika v izvršilnem naslovu, saj fizična oseba še vedno obstaja in je stranka v postopku.

Iz določb ZFPPIPP izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad odvetnikom strožje kot v primeru fizične osebe. Z dnem začetka osebnega stečaja nad odvetnikom namreč le-temu preneha status odvetnika, fizični osebi pa se s tem dnem le omeji poslovna sposobnost tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru zgolj dejstvo, da je v osebnem stečaju, ne pomeni, da tožnik ni poslovno sposoben za opravljanje nalog odvetniškega kandidata in je v posledici tožena stranka v izpodbijani odločbi, ki jo je oprla zgolj na dejstvo omejene poslovne sposobnosti, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.

Že iz samih določb ZFPPIPP izhaja, da je pogoj za uvedbo osebnega stečaja obstoj premoženja, ki predstavlja stečajno maso. Postopek za odpust obveznosti stečajnega dolžnika pa se lahko izvede le znotraj uvedenega postopka osebnega stečaja, zato dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnemu dolžniku in določitev preizkusne dobe, na samo uvedbo osebnega stečaja ne morejo vplivati.

Stečaj nad tožnikom je bil zaključen 20. 1. 2009, torej v času, ko je že veljalo spremenjeno besedilo 106. člena ZDavP-2. To pomeni, da za odpis davka na podlagi prvotnega besedila 106. člena, po katerem se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register, v času njegove veljavnosti še ni bilo pogojev. Obenem to pomeni, da so v času zaključka stečaja nad tožnikom že veljali pogoji za odpis po spremenjenih določbah 106. člena ZDavP-2, po teh določbah pa se davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, lahko odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Izbris iz poslovnega registra pri AJPES pri tem ni pravno pomemben.