Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj

Ta uredba ureja uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj v skladu s tretjim stavkom prvega odstavka 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in 90/07) in v skladu s tretjim stavkom prvega odstavka 61. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 90/07) (v nadaljnjem besedilu: davčna regijska olajšava), postopek in območja v Republiki Sloveniji z davčnimi regijskimi olajšavami za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste vlaganj, ki se štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, obrazec za uveljavljanje davčnih regijskih olajšav, metodologijo za izpolnjevanje obrazca, način predložitve obrazca davčnemu organu in obliko raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa, podrobnejše predpise o izvajanju davčnega nadzora nad izvajanjem dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z dodelitvijo davčnih ugodnosti kot državne pomoči, ter način in postopek v primeru vrnitve preveč pridobljene državne pomoči.

(1)Za področja države, na katerih se lahko uveljavlja davčna regijska olajšava, se štejejo statistične regije, za katere je izpolnjen pogoj glede višine bruto domačega proizvoda na prebivalca glede na povprečje države, ki je določen z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonom o dohodnini.

(2)Statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15 odstotkov, so: Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Goriška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 10 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.

(3)Statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15 odstotkov, so: Pomurska, Podravska, Koroška, Zasavska, Spodnjeposavska in Notranjsko-kraška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 20 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.

(4)Ta uredba se ne uporablja za pomoč dejavnostim železniškega in cestnega prevoza ter za podjetja v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2).

Davčna regijska olajšava je dodatna davčna olajšava v višini 10 odstotkov oziroma 20 odstotkov vlaganj v raziskovalno-razvojne projekte, ki se lahko uveljavlja poleg splošne olajšave za vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte. Splošno olajšavo za vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte v višini 20 odstotkov lahko v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 61. člena Zakona o dohodnini uveljavljajo zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini, ne glede na področje države, na katerem imajo sedež in opravljajo svojo dejavnost.

(1)Davčni organi izvajajo davčni nadzor nad izvajanem raziskovalno-razvojne dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z uveljavljanjem davčne olajšave za raziskave in razvoj (v nadaljnjem besedilu: davčni nadzor), v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja davčno službo, in to uredbo.

(2)Za izvajanje davčnega nadzora je pristojen davčni organ, pri katerem zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za raziskave in razvoj, vlaga davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

(1)Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno regijsko olajšavo, hkrati s predložitvijo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ali davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti predloži kot prilogo k davčnemu obračunu tudi obrazec za uveljavljanje davčnih regijskih olajšav, ki je Priloga 1 in je sestavni del te uredbe, izpolnjen na način, kot je določen v metodologiji, ki je Priloga 2 in je sestavni del te uredbe, ter obrazec s podatki o raziskovalno-razvojnem projektu, ki je Priloga 3 in je sestavni del te uredbe, izpolnjen na način, kot je določen v metodologiji, ki je Priloga 4 in je sestavni del te uredbe. Zavezanec izpolni navedene obrazce posebej za vsak posamezen projekt ali program, ki predstavlja zaključeno celoto raziskovalno-razvojne dejavnosti.

(2)Za uveljavitev davčne ugodnosti mora biti prisoten spodbujevalni učinek te ugodnosti na podjetje.

(3)Davčni zavezanec poroča davčnemu organu tudi o dejstvih oziroma okoliščinah, zaradi katerih ne bi bil upravičen do uveljavljanja davčne regijske olajšave, na primer o kombinaciji državnih pomoči v skladu z 10. členom te uredbe v 30 dneh po nastopu takega dejstva oziroma okoliščine.

(1)V obrazcu, ki je Priloga 1 te uredbe, morajo biti prikazani posebej podatki o stroških vlaganj v notranje raziskovalne-razvojne dejavnosti zavezanca, zneskih vlaganj v opremo, ki jo zavezanec uporablja pri notranji raziskovalno-razvojni dejavnosti, ter stroških nakupa raziskovalno-razvojnih storitev.

(2)Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti prikazani ločeno po posameznih projektih ali programih.

(1)Zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

(2)Stroški notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti so vsi stroški raziskovalno-razvojnih projektov, ki se izvajajo znotraj podjetja.

(3)Vlaganja v zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost pomenijo nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih za zavezanca opravljajo druge osebe oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, ki so z zavezancem nepovezane osebe, in vključujejo: a)     stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci, ki delajo na raziskovalno-razvojnem projektu ali programu; b)     stroške pogodb o izvajanju raziskovalno-razvojnih dejavnosti, sklenjenih z raziskovalno-razvojnimi organizacijami in drugimi osebami, ki so registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti.

(4)Upravičeni so stroški po tržnih cenah, kadar se posel opravi prostovoljno in brez vsakega elementa tajnega dogovora.

(5)Med vlaganja za nakup raziskovalno-razvojnih storitev se ne štejejo stroški, povezani z nakupom licenc, ki bodo brez dodatne raziskovalno-razvojne dejavnosti davčnega zavezanca oziroma tretje raziskovalno-razvojne organizacije uvedene v izdelke, postopke oziroma storitve.

(1)Raziskovalno-razvojne dejavnosti po tej uredbi sestavljajo osnovne raziskave, industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj.

(2)Za osnovne raziskave se šteje eksperimentalno ali teoretično delo, ki se v osnovi opravlja za pridobivanje novega znanja o temeljih pojavov in dejstev, ki jih je mogoče opazovati, brez neposredne praktične uporabe.

(3)Za industrijsko raziskavo se štejejo načrtovane raziskave ali kritične preiskave, usmerjene v pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Ti lahko vključujejo oblikovanje komponent kompleksnih sistemov, ki so potrebni za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije, pri čemer so izključeni prototipi, kakor jih zajema eksperimentalni razvoj.

(4)Za eksperimentalni razvoj se šteje pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Ti lahko vključujejo na primer tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Te dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi. Za eksperimentalni razvoj se šteje tudi razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov, pri čemer je prototip nujno končni tržni proizvod in je njegova izdelava predraga, da bi ga uporabili samo za namene predstavitve in vrednotenja. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov se morajo vsi prihodki, ustvarjeni s tako uporabo, odšteti od upravičenih stroškov. Eksperimentalna proizvodnja in testiranje proizvodov, procesov ali storitev sta prav tako upravičena, če ju ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali tržno uporabo. Za eksperimentalni razvoj se ne šteje rednih ali občasnih sprememb proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, čeprav take spremembe pomenijo izboljšanje.

(1)Upravičeni stroški raziskovalno-razvojne dejavnosti po tej uredbi so tisti stroški, ki neposredno izhajajo iz raziskovalno-razvojnega projekta ali programa in so:

-        stroški osebja (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu, v katerem so zaposleni na raziskovalnem projektu);

-        stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe pri raziskovalnem projektu. Če se ti instrumenti in oprema v svoji celotni življenjski dobi ne uporabljajo samo za raziskovalni projekt, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, ki so izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta;

-        stroški zgradb in zemljišča v obsegu in za obdobje, v katerem se uporabljajo za raziskovalni projekt. Glede zgradb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, ki so izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

-        stroški pogodbenih raziskav, tehničnega znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo za njih pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po tržni ceni, kadar je bila transakcija opravljena med nepovezanimi strankami in ni temeljila na tajnem dogovoru, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalne dejavnosti. Med vlaganja za nakup raziskovalno-razvojnih storitev se ne štejejo stroški, povezani z nakupom licenc, ki bodo brez dodatne raziskovalno-razvojne dejavnosti davčnega zavezanca oziroma tretje raziskovalno-razvojne organizacije uvedene v izdelke, postopke oziroma storitve;

-        dodatni režijski stroški, nastali neposredno zaradi raziskovalnega projekta;

-        drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno zaradi raziskovalne dejavnosti.

(2)Upravičeni stroški so za mala in srednja podjetja tudi stroški, povezani s pridobivanjem in potrjevanjem patentov in drugih pravic industrijske lastnine:

-        vsi stroški, nastali pred podelitvijo pravice na izvirni stopnji pristojnosti, vključno s stroški, ki so povezani s pripravo, vlaganjem in obravnavo prošnje, ter stroški, nastali pri obnovi prijave pred podelitvijo pravice;

-        stroški prevajanja in drugi stroški, nastali zaradi pridobivanja ali potrditve pravice na drugih stopnjah pristojnosti;

-        stroški, nastali pri zaščiti veljavnosti pravice med uradno obravnavo prošnje in možnimi postopki za nasprotovanje, tudi če so nastali po podelitvi pravice.

(3)Za opredelitev malih in srednjih podjetij se upoštevajo merila iz Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami). Za upravičene stroške pri mikro podjetjih se upoštevajo tudi stroški nove tehnološke opreme, ki se uporablja tudi za eksperimentalni razvoj.

Vlaganj v raziskave in razvoj, za katera zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove po tej uredbi, ni dovoljeno niti v celoti niti delno kombinirati z nobeno drugo obliko državnih pomoči in pomoči de minimis.

(1)Davčni nadzor nad uveljavljenimi olajšavami za raziskave in razvoj izvaja davčni organ.

(2)Davčni organ lahko sprejme ukrepe davčnega nadzora zaradi uveljavljanja davčne olajšave za raziskave in razvoj zlasti nad:

1.izvajanjem raziskovalno-razvojne dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z uveljavljanjem davčne olajšave za raziskave in razvoj,

2.vračilom državne pomoči, ki jo mora zavezanec vrniti.

(3)Če ni s to uredbo ali zakonom drugače določeno, se za izvajanje davčnega nadzora nad uveljavljenimi olajšavami za raziskave in razvoj uporabljajo davčni predpisi, ki veljajo za izvajanje davčnega nadzora.

(1)Če je bila davčna ugodnost dodeljena na podlagi neresničnih podatkov oziroma če je zavezanec že prejel državno pomoč za vlaganja v raziskave in razvoj, ki jih uveljavlja za olajšave po tej uredbi, mora vrniti vsa dodeljena sredstva v enkratnem znesku.

(2)Zavezanec mora sredstva vrniti skupaj z obrestmi v 30 dneh od prejema odločbe.

Znesek vrnjene državne pomoči je znesek, enak zmanjšanju davčne obveznosti v obliki davka od dohodkov pravnih oseb ali dohodnine zaradi uveljavljanja davčne regijske olajšave v vseh letih uveljavljanja, skupaj z obrestmi, ki se izračunajo v skladu s zakonom, ki ureja davčni postopek (v nadaljnjem besedilu: znesek).

(1)Zavezanec nakaže znesek iz prejšnjega člena na ustrezen vplačilni račun v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 138/06).

(2)Dokazilo, iz katerega sta razvidna znesek in datum plačila, priloži obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Vsak izraz, ki ni posebej določen s to uredbo ali zakonom, ima za namene dela te uredbe, ki se nanaša na uveljavljanje davčnih ugodnosti kot državnih pomoči, smiselno pomen, ki je določen z veljavno zakonodajo o dodeljevanju državnih pomoči. Priloga 1: Obrazec za uveljavljanje davčne regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj Priloga 2: Metodologija za izpolnjevanje obrazca za uveljavljanje davčne regijske olajšave za raziskave in razvoj Priloga 3: Podatki o raziskovalno-razvojnem projektu ali programu Priloga 4: Metodologija za izpolnjevanje obrazca s podatki o raziskovalno-razvojnem projektu ali programu Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/07) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo državne pomoči.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini -ZDoh-2J (Uradni list RS, št. 30/12) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti določb uredbe določa: »6. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 61. člena ZDoh-2, uporablja pa se za regijsko olajšavo, uveljavljeno pred uveljavitvijo tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »8. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2H (Uradni list RS, št. 30/12) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti določb uredbe določa: »6. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 55. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11 in 24/12), uporablja pa se za regijske olajšave, uveljavljene pred uveljavitvijo tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »7. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2012 dalje.«.