Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva

Ta pravilnik določa bolezni živali, za katere se pri uresničevanju odrejenih ukrepov za njihovo zatiranje zagotavlja odškodnina za živali, ki so bile pri tem usmrčene ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili pri tem poškodovani, pokvarjeni ali uničeni, pogoje za cenilce, dokumentacijo in postopek za izplačilo odškodnine ter pristojni organ za uveljavljanje sofinanciranja s strani Skupnosti za izvajanje Uredbe (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 652/2014/EU).

Določbe tega pravilnika glede postopka za izplačilo odškodnine se uporabljajo tudi za postopek določitve odškodnine za živali, ki so bile izločene v diagnostične namene v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Pravilnika o boleznih živali (Uradni list RS, št. 81/07).

(1)V Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, so določene bolezni živali, za katere se zagotavlja odškodnina.

(2)Odškodnina se zagotavlja tudi za bolezni, ki so določene v Prilogi 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in za katere uradni veterinar na podlagi sklepov Državnega središča za nadzor bolezni v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali odredi ukrepe za preprečevanje vnosa iz območja drugih držav članic Evropske unije ali tretjih držav in preprečitev širjenja bolezni.

(1)Cenilec je oseba, imenovana v skladu s tem pravilnikom, ki ima visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo veterinarske, kmetijske ali živinorejske smeri ter pet let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju.

(2)Cenilec ne more opravljati cenitve nastale škode v primerih, ko:

-        v isti zadevi nastopa kot stranka;

-        je v s stranko v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski črti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živel v izvenzakonski skupnosti;

-        obstajajo okoliščine, ki zbujajo dvom o tem, da bi cenitev opravil nepristransko;

-        poseduje živali, na katere bi se bolezen živali lahko prenesla.

(3)Cenilec mora svoje delo opravljati strokovno ter v skladu s predpisi in pravili veterinarske stroke.

(1)Kandidati za cenilce podajo vlogo na območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava). Vlogi morajo priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Direktor območnega urada Uprave izda kandidatom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, sklep, s katerim jih imenuje za cenilce ter jih uvrsti na listo cenilcev, ki se vodi na glavnem uradu Uprave.

(1)Cenilca za vsak posamezen primer s sklepom imenuje uradni veterinar, ki vodi postopek, z liste cenilcev.

(2)Cenilec mora cenitveno poročilo v pisni obliki podati v času, ki mu ga določi uradni veterinar.

(3)Cenitveno poročilo mora biti natančno, pregledno in jasno ter mora vsebovati tudi obrazložitev.

(4)Cenilcu za njegovo delo pripada plačilo ter povrnitev potrebnih stroškov na podlagi računa, ki mora biti sestavljen v skladu s pravilnikom, ki ureja sodne izvedence in sodne cenilce. Cenilcu se na podlagi cenitvenega poročila in računa, ki ga potrdi direktor območnega urada Uprave, stroški za opravljeno cenitev izplačajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, namenjenih za odškodnine na področju veterinarstva.

(1)Zakol ali usmrtitev živali oziroma uničenje predmetov ali surovin zaradi bolezni živali iz tega pravilnika se mora opraviti v navzočnosti uradnega veterinarja.

(2)O izvršenem dejanju se sestavi zapisnik.

(1)Postopek za izplačilo odškodnine se uvede na zahtevo imetnika živali, ki jo ta vloži pri območnem uradu Uprave. Vloga mora vsebovati:

-        osebne podatke imetnika (osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež, davčno številko); zahtevano odškodnino za škodo in opis škode, ki je nastala zaradi odrejenega ukrepa uradnega veterinarja;

-        podatke o tem, kam se odškodnina izplača.

(2)Imetnik mora zahtevku priložiti potrdilo o morebitni prodaji ter vrednosti še uporabnega deleža živali, surovin ali predmetov, ki so predmet zahtevka.

(3)Vlogo za odškodnino lahko imetnik živali vloži:

-        za usmrčene ali zaklane živali v roku 15 dni od usmrtitve oziroma zakola živali;

-        za predmete in surovine, ki so bili pri uresničevanju odrejenih ukrepov za zatiranje bolezni živali poškodovani, pokvarjeni ali uničeni, v roku 15 dni po izvršitvi vseh odrejenih ukrepov.

Tržno vrednost živali, predmetov in surovin oceni cenilec.

(1)O zahtevku odloča uradni veterinar pristojnega območnega urada Uprave.

(2)Če uradni veterinar zahtevku ugodi, v odločbi odloči tudi o višini odškodnine.

Uradni veterinar pošlje kopijo spisa z vso dokumentacijo na glavni urad Uprave najkasneje v osmih dneh po izdaji odločbe iz prejšnjega člena.

Pristojni organ za uveljavljanje sofinanciranja s strani Skupnosti po Uredbi 652/2014/EU je Uprava.

(1)Postopki za izplačilo odškodnin, začeti na podlagi Pravilnika o odškodninah na področju veterinarstva (Uradni list RS, št. 37/02), se končajo v skladu s tem pravilnikom.

(2)Cenilci, imenovani v skladu s Pravilnikom o odškodninah na področju veterinarstva (Uradni list RS, št. 37/02), ostanejo na listi cenilcev, ki se vodi na Glavnemu uradu VURS.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva (Uradni list RS, št. 37/02).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Bolezni živali, za katere se zagotavlja odškodnina Priloga 2: Bolezni živali, za katere se zagotavlja odškodnina