1. člen(vsebina zakona)
Ta zakon določa ukrepe za spodbujanje podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopke za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo.
Neuradno prečiščeno besedilo obsega izvirni predpis in spremembe: ZPOP-1A, ZPOP-1B, ZPOP-1C.
39 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Ta zakon določa ukrepe za spodbujanje podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopke za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo.
Temeljni cilji zakona so:
- vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja na lokalni, pokrajinski in nacionalni ravni,
- ustvarjanje zavesti o pomenu podjetništva za gospodarski razvoj in uresničevanje ustvarjalnih podjetniških potencialov državljanov,
- povečanje možnosti za ustanavljanje novih podjetij, spodbujanje njihove rasti in ustvarjanje novih delovnih mest,
- pospešitev izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,
- vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in podjetnice (v nadaljnjem besedilu: podjetnike) in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja, za dostop do celovitih podpornih storitev,
- spodbuditev povezovanja med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- »podjetje« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko,
- »srednje veliko podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 250 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 50 milijonov eurov, oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 43 milijonov eurov,
- »malo podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 10 milijonov eurov, oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 10 milijonov eurov,
- »mikro podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 2 milijonov eurov, oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 2 milijonov eurov.
(1)Temeljni dokument načrtovanja v podjetništvu in pri inovativnosti na državni ravni je strategija, ki opredeljuje industrijsko politiko Republike Slovenije. Strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gospodarstvo).
(2)Strategija je skladna s strateškimi razvojnimi dokumenti Republike Slovenije.
(3)Industrijska politika postavlja usmeritve, ki vsebujejo ukrepe za povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja, krepitev podjetništva in inovacijske sposobnosti gospodarstva, učinkovit odgovor na družbene izzive ter aktivnosti za trajnostni razvoj industrije.
(1)Razvojne spodbude so spodbude, namenjene spodbujanju podjetništva in inovativnosti, ki prispevajo k uresničevanju temeljnih ciljev tega zakona. Razvojne spodbude so povratna ali nepovratna sredstva za:
- regionalne spodbude,
- mikro podjetja, mala in srednje velika podjetja (MSP),
- rizični kapital,
- raziskave, razvoj in inovacije,
- usposabljanje,
- spodbude po pravilu "de minimis" in
- druge neposredne in posredne spodbude.
(2)Kadar za razvojne spodbude kandidirajo podjetja, morajo ta na dan oddaje vloge izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:
- da ima podjetje sedež ali naslov v Republiki Sloveniji,
- da podjetje ni podjetje v težavah skladno s Smernicami skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah,
- da podjetje nima neporavnanih obveznosti do Republike Slovenije iz davkov in prispevkov.
(3)Osnovna merila za dodeljevanje razvojnih spodbud podjetjem so:
- prispevek k doseganju ciljev, opredeljenih v industrijski politiki,
- kakovost projekta,
- finančna konstrukcija projekta in
- usposobljenost za izvedbo projekta.
(4)Podrobnejše pogoje, merila in vrste spodbud za podjetništvo in inovativnost določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.
(1)Sredstva za izvajanje programa ukrepov se zagotavljajo v državnem proračunu ter iz drugih domačih in tujih virov.
(2)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi v skladu s programom ukrepov sheme za dodeljevanje državnih pomoči.
(1)Naloge in programe za oblikovanje in razvoj podjetniškega okolja izvajajo pristojna ministrstva in javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije.
(2)Naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvajajo tudi druge osebe javnega in zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). Izvajalci se določijo v programu ukrepov in v načrtih razvojnih programov proračunov pokrajin.
(1)Subjekte podjetniškega okolja ustanavljajo osebe javnega in zasebnega prava na podlagi nacionalnih in pokrajinskih usmeritev in razvojnih programov.
(2)Ustanovitelji zagotovijo sredstva za ustanovitev, zagon in začetno delovanje subjekta podjetniškega okolja (zagotovitev prostorov, potrebne opreme in ustreznega števila zaposlenih).
(3)Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko zagotavljajo tudi iz proračuna, a največ v obdobju petih let od ustanovitve.
(4)Za dodelitev sredstev iz tega člena, ki se izplačujejo iz proračuna, je treba izvesti javni razpis.
Naloge in programi za oblikovanje in razvoj podjetniškega okolja na nacionalni ravni, ki jih izvaja javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije, so:
- promocija podjetništva in ustvarjanje pozitivne klime za razvoj podjetništva,
- oblikovanje in predlaganje ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir pri nastajanju in delovanju podjetij,
- izvajanje ukrepov na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo,
- razvoj in izvajanje celovitih podpornih storitev za podjetja in potencialne podjetnike,
- koordinacija aktivnosti in spremljanje izvajanja nalog, ki jih v skladu s tem zakonom izvajajo subjekti podjetniškega okolja na lokalni in pokrajinski ravni,
- vključevanja v programe Evropske unije in druge mednarodne povezave na področju pospeševanja podjetništva in konkurenčnosti z namenom prenosa znanja in dobrih praks.
Naloge in programi podjetniškega okolja, ki jih izvajajo subjekti podjetniškega okolja, so:
- promocija podjetniške kulture,
- povezovanje različnih institucij in vzpostavljanje razvojnih partnerstev za spodbujanje podjetništva na lokalni in pokrajinski ravni,
- evidentiranje potreb na lokalni in regionalni ravni in predlaganje ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir pri nastajanju in delovanju podjetij,
- izvajanje celovitih podpornih storitev za podjetja in potencialne podjetnike.
(1)Naloge in programe za oblikovanje in razvoj inovativnega okolja izvajajo pristojna ministrstva, pokrajine, javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije in javni sklad za spodbujanja podjetništva. Naloge iz tega odstavka lahko izvajajo tudi drugi izvajalci. Za izbor izvajalcev izvede ministrstvo, pristojno za gospodarstvo javni natečaj.
(2)Posamezne aktivnosti v okviru nalog in programov inovativnega okolja izvajajo pravne osebe javnega in zasebnega prava, vpisane v evidenco subjektov inovativnega okolja (v nadaljnjem besedilu: subjekt inovativnega okolja), ki jo vodi javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije. Te aktivnosti se financirajo prek javnega razpisa.
(3)Minister s pravilnikom določi postopek in pogoje za vpis subjektov inovativnega okolja v evidenco ter postopek in razloge za izbris subjektov inovativnega okolja iz evidence kot tudi način vodenja evidence subjektov inovativnega okolja. V pravilniku so podrobneje opredeljeni splošni, infrastrukturni in kadrovski pogoji za vpis v evidenco kot tudi razlogi za izbris iz evidence.
(1)Subjekte inovativnega okolja ustanavljajo osebe javnega in zasebnega prava, praviloma na podlagi nacionalnih in pokrajinskih usmeritev in razvojnih programov.
(2)Ustanovitelji zagotovijo sredstva za ustanovitev, zagon in začetno delovanje subjekta inovativnega okolja (zagotovitev prostorov, potrebne opreme in ustreznega števila zaposlenih).
(3)Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko zagotavljajo tudi iz proračuna, a največ v obdobju petih let od ustanovitve.
(4)Podjetja, ki pogodbeno sodelujejo s subjektom inovativnega okolja, ki je vpisan v evidenco, lahko pridobijo finančna sredstva proračuna za zagotavljanje infrastrukture tudi po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka.
(5)Za dodelitev sredstev iz tega člena, ki se izplačujejo iz proračuna, je treba izvesti javni razpis.
Naloge in programi za oblikovanje in razvoj inovativnega okolja na nacionalni ravni, ki jih izvajata javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije in javni sklad za spodbujanje podjetništva so:
- koordinacija aktivnosti in spremljanje izvajanja nalog, ki jih v skladu s tem zakonom izvajajo subjekti inovativnega okolja,
- izvajanje ukrepov za krepitev razvoja človeških virov in vlaganj v znanje in razvoj za dvig produktivnosti in inovativnosti v podjetjih,
- izboljšanje pogojev za razvoj in prenos znanja v podjetja,
- spodbujanje razvoja, raziskav in inovacij v podjetjih,
- spodbujanje različnih oblik medsebojnega povezovanja podjetij in njihovega povezovanja z raziskovalnimi, izobraževalnimi in drugimi institucijami,
- vključevanje v programe Evropske unije in druge mednarodne povezave na področju pospeševanja podjetništva in inovativnosti z namenom prenosa znanja in dobrih praks,
- opravljanje drugih strokovnih nalog skladno z namenom, za katerega sta ustanovljena.
(2)Javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva ter internacionalizacije na področju podpore tehnološkemu razvoju opravlja tudi naslednje naloge:
- izvajanje programov in ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva in poslovnega okolja ter tehnološkega razvoja,
- načrtovanje, usmerjanje in financiranje dejavnosti za promocijo inovativnosti in pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter prenos znanja,
- zagotavljanje informiranja in strokovne podpore nosilcem projektov za razvoj izdelkov, proizvodnih procesov in storitev pri pridobivanju informacij in finančnih virov,
- spodbujanje mednarodnega sodelovanja, prenos in uporabo mednarodnih tehnoloških kompetenc,
- spremljanje izvajanja programov in ukrepov ter vrednotenje učinkov razvojne politike in vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost na povečanje konkurenčnosti gospodarstva in poslovnega okolja,
- vodenje zbirk podatkov, zagotavljanje informacijske podlage za usmerjanje in izvajanje politike podjetništva in tehnološkega razvoja,
- sodelovanje pri načrtovanju nacionalne gospodarske razvojne inovacijske politike,
- zagotavljanje javnosti dela in skrb za obveščanje javnosti o usmeritvah in učinkih razvojne politike.
Naloge in programi delovanja inovativnega okolja, ki jih izvajajo subjekti inovativnega okolja so:
- promocija inovativnosti in inovativne kulture,
- iskanje nosilcev novih poslovnih idej in izvajanje storitev za prepoznavanje in razvoj teh idej do stopnje odločitve za njihovo realizacijo,
- zagotavljanje ugodnejših prostorskih in tehničnih pogojev za nastajanje in delovanje podjetij v zgodnjih fazah razvoja,
- izvajanje storitev za podporo razvoju podjetij od poslovne ideje do ustanovitve in začetnega delovanja podjetij pod ugodnejšimi pogoji.
(1)Naloge in programe za oblikovanje in razvoj finančnega okolja na državni ravni izvaja javni sklad za spodbujanje podjetništva v skladu z določbami tega zakona in ustanovitvenega akta.
(2)Naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvajajo tudi druge osebe javnega in zasebnega prava. Izvajalci se določijo v programu ukrepov in v načrtih razvojnih programov proračunov pokrajin.
(1)Javni sklad za spodbujanje podjetništva razvija in izvaja storitve ter finančne spodbude v skladu s sprejetim programom ukrepov in drugimi razvojnimi dokumenti na naslednjih področjih:
- zagotavljanje storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij,
- zagotavljanje ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi finančnimi viri in garancijami,
- spodbujanje zasebnih vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.
(2)Javni sklad za spodbujanje podjetništva izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih spodbud in posrednih finančnih spodbud prek poslovnih bank, družb tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava ali v sodelovanju z njimi.
(3)Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom iz prvega odstavka tega člena lahko javni sklad za spodbujanje podjetništva vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije ali v svojem imenu, skladno s predpisi, ki urejajo vlaganje javnih sredstev.
Instrumenti javnega sklada za spodbujanje podjetništva so:
- ugodni posredni in neposredni krediti podjetjem,
- garancije podjetjem,
- subvencije obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij,
- subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij,
- subvencije za razvojne projekte podjetij,
- vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb,
- kapitalske naložbe,
- finančni zakup (lizing), kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ter financiranje stroškov in izdajanje garancij za finančni zakup (lizing),
- oblike financiranja, kjer je mogoče spremeniti obliko financiranja v časovno opredeljenem okviru iz kreditne in garancijske pogodbe v lastniški delež v podjetju, v zvezi z instrumenti iz prejšnjih alinej (»mezzanin« oblike financiranja).
(1)Sredstva za opravljanje dejavnosti javnega sklada za spodbujanje podjetništva so:
- sredstva in stvarno premoženje države, ki jih zagotavlja in prenaša ustanovitelj na javni sklad za spodbujanje podjetništva kot namensko premoženje javnega sklada za spodbujanje podjetništva,
- sredstva proračuna, ki jih ustanovitelj prenese na javni sklad za spodbujanje podjetništva za izvajanje sprejetih ukrepov,
- mednarodni viri in prispevki pravnih in fizičnih oseb.
(2)Namensko premoženje javnega sklada za spodbujanje podjetništva se uporablja v skladu z določili zakona, ki ureja delovanje javnih skladov.
(3)Sredstva proračuna pridobiva javni sklad za spodbujanje podjetništva za razvoj storitev in izvajanje instrumentov iz prejšnjega člena zakona na podlagi pogodb, ki jih sklene s posameznimi ministrstvi in drugimi institucijami, in ki določajo način izvajanja ukrepov. Sredstva se uporabljajo za dodeljevanje neposrednih subvencij države za podjetniške projekte, razvojne naložbe podjetij in za oblikovanje rezervacij za kritje rizikov iz naslova izdanih garancij, kreditov, finančnih zakupov in kapitalskih naložb.
(1)Obseg, namen in način usmerjanja finančnih spodbud se določijo v poslovnem načrtu javnega sklada za spodbujanje podjetništva, ki ga sprejme nadzorni svet javnega sklada za spodbujanje podjetništva s soglasjem ustanovitelja. Poslovni načrt pripravi javni sklad za spodbujanje podjetništva na podlagi sprejetih usmeritev iz programa ukrepov.
(2)Podrobnejši pogoji, kriteriji in merila za izvajanje instrumentov javnega sklada za spodbujanje podjetništva se v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov, in s pravili za dodeljevanje državnih pomoči določijo v splošnih pogojih za poslovanje javnega sklada.
(1)Proračunska sredstva države in pokrajin in sredstva iz namenskega premoženja javnega sklada za spodbujanje podjetništva za izvajanje nalog in programov iz 9., 10., 13., 14. in 16. člena tega zakona se dodeljujejo na podlagi javnih razpisov. Javne razpise izvajajo ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in druga ministrstva, javna agencija za področje tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije, javni sklad za spodbujanje podjetništva ali druge osebe javnega in zasebnega prava iz 7., 11. in 15. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalec razpisa).
(2)Izvajalec razpisa lahko začne postopek za dodelitev sredstev, če:
1. imajo za dodelitev sredstev potrjen program dela in
2. so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti iz pogodb, sklenjenih med posameznim ministrstvom in izvajalcem razpisov.
(1)Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba.
(2)Komisijo sestavljajo predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in najmanj dva člana ali članici (v nadaljnjem besedilu: član). Pri javnih razpisih, kjer je pričakovati večje število vlog, je mogoče imenovati še dodatne člane za pomoč pri opravljanju administrativnih del.
(3)Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji ali vlagateljicami (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji), ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, v svaštvu do vštetega drugega kolena ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, tudi če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale.
(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni mogoče sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.
(1)Javni razpis za dodelitev sredstev mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na državnem portalu Republike Slovenije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1. naziv in sedež izvajalca razpisa,
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
3. predmet javnega razpisa,
4. navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki ali prejemnice (v nadaljnjem besedilu: prejemniki),
5. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa,
6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, oziroma rokov, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,
8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno njihovo zaporedno odpiranje,
9. rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
10. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.
(2)Izvajalec razpisa lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa.
(1)Izvajalec razpisa mora zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.
(2)V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.
(3)Izvajalec razpisa mora v dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev, oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so:
1. navodila za pripravo vloge,
2. besedilo javnega razpisa,
3. merila za ocenjevanje projektov,
4. prijavni list,
5. vzorci pogodb ali sklepov o odobritvi državne pomoči,
6. navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora vlagatelj predložiti izvajalcu razpisa kot dokazilo, da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva in da je upravičen do sredstev. Izvajalec razpisa mora označiti tiste potrebne dokumente iz razpisa, za katere je dovolj, da vlagatelj poda izjavo s katero privoli, da omenjene dokumente iz uradnih evidenc izvajalec razpisa pridobi po uradni dolžnosti.
(4)Pri pripravi razpisne dokumentacije mora izvajalec razpisa upoštevati določila predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek, in od vlagatelja ne sme zahtevati, da prilaga dokumente, ki obstajajo v javnih evidencah. Razpisna dokumentacija mora vsebovati natančni podatek o tem, katero dokumentacijo bo iz uradnih evidenc pridobil izvajalec razpisa sam po uradni dolžnosti. V tem primeru je dovolj, da vlagatelj priloži na razpis le pisno izjavo, iz katere je razvidno, da izpolnjuje posamezne pogoje v skladu s tretjim odstavkom tega člena in po potrebi tudi izjavo o privolitvi vpogleda v podatke oziroma evidence zaupne narave.
(1)Vloga za dodelitev sredstev mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
(2)Predložena vloga mora biti v zaprtem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
(3)Nepravilno označena vloga se neodprta vrne pošiljatelju ali pošiljateljici (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelju). Če na vlogi ni pošiljateljevega naslova, se vloga odpre in se mu po ugotovitvi naslova vrne.
(1)Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu, ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog, pri čemer lahko od izteka roka za dostavo vlog do odpiranja poteče največ osem dni.
(2)Odpiranje prejetih vlog ni javno.
(3)Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
(1)O odpiranju vlog mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog,
2. predmet javnega razpisa,
3. imena navzočih predstavnikov komisije,
4. imena oziroma naziv vlagateljev po vrstnem redu odpiranja vlog,
5. ugotovitve o popolnosti vlog,
6. navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
(2)Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
(1)Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni.
(2)Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.
(1)Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik.
(2)Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
(3)Predlog prejemnikov sredstev se predloži odgovorni osebi izvajalca razpisa ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev.
(1)Na podlagi ocen projektov ter popolnih in vsebinsko ustreznih vlog sprejme odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba seznam prejemnikov sredstev.
(2)Odgovorna oseba izvajalca razpisa ali oseba, ki jo je ta pooblastila za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, na podlagi seznama iz prejšnjega odstavka izda posamezne sklepe o izboru prejemnikov sredstev.
Izvajalec razpisa je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev.
(1)Izvajalec razpisa mora prejemniku sredstev posredovati sklep o izboru in ga hkrati pozvati k podpisu pogodbe. Rok za podpis pogodbe znaša najmanj 8 dni od dneva prejema sklepa o izbiri.
(2)Če se prejemnik na poziv v roku iz prejšnjega odstavka ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
Za dodelitev sredstev se sklene pogodba med izvajalcem razpisa in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so zlasti:
1. naziv in naslov izvajalca razpisa in prejemnika sredstev,
2. namen, za katerega so sredstva dodeljena,
3. višina dodeljenih sredstev,
4. terminski plan porabe sredstev,
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev,
6. navedba pravic in obveznosti pogodbenih strank,
7. navedba kršitev pogodbe, zaradi katerih je mogoče pogodbo razvezati,
8. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev izvajalca razpisa glede vsebine pogodb.
Izvajalec razpisa mora hraniti dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s pravili o hranjenju dokumentarnega gradiva.
Zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca razpisa iz 29. in 30. člena tega zakona ni pritožbe. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo – ZPOP-1 (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Javni razpisi, ki so na dan uveljavitve tega zakona v teku in obravnava vlog za dodelitev sredstev, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
Minister izda pravilnik iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Kot program ukrepov iz prvega odstavka 4. člena tega zakona se za obdobje 2007–2013 šteje Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013, ki ga je vlada sprejela na seji 6. julija 2006.
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 40/04 in 115/06).
(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
- Uredba o pogojih, merilih in kriterijih za dodeljevanje sredstev za izvajanje programa ukrepov za spodbujanje podjetništva (Uradni list RS, št. 62/05) in
- Pravilnik o načinu vodenja in vsebini evidence subjektov inovativnega okolja (Uradni list RS, št. 119/05).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo – ZPOP-1A (Uradni list RS, št. 57/12) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 5. člen
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 15., 16., 18. in 19. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07 in 9/11; v nadaljnjem besedilu: ZRRD) v delu, ki se nanašajo na agencijo na področju tehnološkega razvoja, uporabljajo pa se do začetka delovanja javne agencije za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije.
(2)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 21. člen ZRRD, uporablja pa se do začetka delovanja javne agencije za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva ter internacionalizacije. 6. člen
(1)Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, ki je bil ustanovljen z Ustanovitvenim aktom Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 112/04), se pripoji k Javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
(2)Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo do vpisa pripojitve v sodni register nadaljuje z delom na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07).
(3)Članom nadzornega sveta in direktorju Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo preneha mandat z dnem vpisa pripojitve v sodni register.
(4)Javni sklad za spodbujanje podjetništva, skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja z dnem vpisa pripojitve v sodni register prevzame od Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo vse zaposlene javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhivsko gradivo in se v pravnem prometu šteje kot njegov univerzalni pravni naslednik. 7. člen
(1)Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, ki je bila ustanovljena s Sklepom o preoblikovanju Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo v Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (Uradni list RS, št. 73/05), se z Javno agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije in Slovensko turistično organizacijo spoji v javno agencijo za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije.
(2)Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije nadaljuje z delom na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07) in predpisov ter aktov, izdanih na njegovi podlagi, do vpisa spojitve v sodni register, nato se brez likvidacije izbriše iz sodnega registra.
(3)Direktorju in članom sveta Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije prenehajo mandati z dnem vpisa spojitve v sodni register.
(4)Do imenovanja direktorja javne agencije za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije opravlja funkcijo direktorja javne agencije vršilec dolžnosti direktorja, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije brez javnega natečaja. Pogodbo o zaposlitvi vršilec dolžnosti direktorja javne agencije sklene z Vlado Republike Slovenije.
(5)Javna agencija za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije z dnem vpisa spojitve v sodni register prevzame od Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije vse zaposlene javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo ter arhivsko gradivo in se v pravnem prometu šteje kot njen univerzalni pravni naslednik. 8. člen
(1)Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije, ki je bila ustanovljena na podlagi Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/04 in 75/06) se z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije in Slovensko turistično organizacijo spoji v javno agencijo za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije.
(2)Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije nadaljuje z delom na podlagi ZRRD in predpisov ter aktov, izdanimi na njegovi podlagi, do vpisa spojitve v sodni register, nato se brez likvidacije izbriše iz sodnega registra.
(3)Direktorju in članom sveta Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije prenehajo mandati z dnem vpisa spojitve v sodni register.
(4)Javna agencija za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva ter internacionalizacije z dnem vpisa spojitve v sodni register prevzame od Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije vse zaposlene javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo ter arhivsko gradivo in se v pravnem prometu šteje kot njen univerzalni pravni naslednik. 9. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo – ZPOP-1B (Uradni list RS, št. 82/13) spreminja 6. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo – ZPOP-1A (Uradni list RS, št. 57/12) tako, da se glasi: »6 . člen ter vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: 4. člen Uredbo iz 2. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v enem letu od uveljavitve tega zakona. 5. člen Do izdaje uredbe iz 2. člena tega zakona se uporablja Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013, ki ga je vlada sprejela na seji 6. julija 2006, in veljavne sheme državnih pomoči. 6. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo – ZPOP-1C (Uradni list RS, št. 17/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 6. člen Vlada Republike Slovenije v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Uradni list RS, št. 80/12) s tem zakonom. 7. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.