356. člen OZ-UPB1

Določbe SPZ o prenehanju hipoteke imajo pravno naravo posebnih določb, zato je potrebno uporabiti razlagalno metodo (pravilo usklajevanja), po kateri imajo posebne določbe prednost pred splošnimi. Zaradi omenjenih učinkov načela akcesornosti, se lahko izbris hipoteke zahteva tudi v primeru, če preneha zavarovana terjatev. Pojem "preneha" je potrebno razlagati tako, da mora prenehati celotna terjatev (ali terjatev, če jih je več - načelo nedeljivosti hipotekarne obveznosti) in sicer na način, da preneha njeno materialnopravno upravičenje (predmet izpolnitvenega ravnanja). To razlikovanje je pomembno prav zaradi instituta zastaranja, saj slednji ne vpliva na materialno upravičenje temveč odvzema terjatvi le lastnost iztožljivosti oziroma izgubo pravovarstvenega zahtevka. Z zastaranjem zavarovane terjatve zato hipoteka ne preneha. SPZ pa v že citirani določbi 154. člena ureja "ugasnitev" hipoteke v času 10 let "od dneva dospelosti zavarovane terjatve". Po mnenju sodišča druge stopnje je za odgovor na pritožbene navedbe toženke bistvena razlaga ali je rok 10 let prekluziven ali zastaralen. Uporaba zgolj jezikovne metode razlage bi ponujala rešitev, da je rok iz tretjega odst.

Končno je pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje tudi glede zavrnitve impugnacijskega ugovora (21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), s katerim je dolžnica uveljavljala, da se je upnica odpovedala izvršbi na obremenjeno nepremičnino v višini, v kateri je bila zavarovana terjatev že plačana. Tak dogovor mora izvirati iz varovalne pogodbe, v kateri je določeno, v kakšni višini sme kreditodajalec predlagati izvršbo na obremenjeno nepremičnino, ugovor pa pride v poštev takrat, ko je med strankama varovalne pogodbe dogovorjeno, da bo kreditojemalec plačeval na terjatev in ne na zemljiški dolg. Iz listine, ki jo dolžnica označuje za varovalni pravni posel, ne izhajajo nobeni dogovori o načinu poplačila zemljiškega dolga, kakor tudi ne kvantitativna komponenta pactuma de non petendo. Upoštevati je potrebno, da ima zemljiški dolg v osnovi neakcesorno naravo, v dispoziciji strank pa je možnost, da zemljiškemu dolgu z varovalno pogodbo podelijo nekatere akcesorne učinke.

Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.

Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo, ali že poteka postopek (ali je podana litispendenca), ni pomemben le "zahtevek", temveč tudi izvršilni naslov (v zvezi s tem pravni posel, iz katerega izvira obveznost), izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.

V predlogu za izvršbo je upnik prehod terjatve nanj zatrjeval s sklicevanjem na pogodbo o oddelitvi s prevzemom, z dne 11.8.2014, sklenjeno pri notarki N. K. SV 1389/2014, predlagal je tudi vpogled v AJPES in v zbirko listin sodnega registra. Tak predlog ustreza pogojem iz 24. člena ZIZ. Ko sta dolžnika ugovarjala in se je prehod terjatve šele takrat izkazal za spornega, je v odgovoru na ugovor upnik predložil še dodatne listine, ki oddelitev s prevzemom nedvoumno dokazujejo. Glede na to, da se v izvršilnem postopku ob vložitvi predloga za izvršbo zahteva le označbo listin, so bile vse listine v spis vložene pravočasno.

Pritožba pa pravilno izpostavlja, da deset letni zastaralni rok ne velja za terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V času sklenitve notarskega zapisa namreč le-te še niso bile gotove (ugotovljene), zato zanje ne velja atribut judikatne terjatve. Zakonske zamudne obresti tako predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.