319. člen OZ-UPB1
Sporazum
(1)Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja.
(2)Za veljavnost tega sporazuma ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala.
- VSK Sodba Cpg 42/2019Višje sodišče v Kopru · 2019
V preostalem delu pa gre za odškodninsko terjatev, za katero velja splošno pravilo, da odškodnina ne sme presegati dejanske škode. Po odstopu od pogodbe namreč leasingodajalec obdrži lastninsko pravico na nepremičninah, nima pa več terjatve na plačilo nezapadlih obrokov na podlagi 6. člena Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 4213160490. Ker pa je leasingojemalec kršil pogodbo, je leasingodajalec upravičen do odškodnine v višini, ki ustreza vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršnega bi imel, če bi bila pogodba izpolnjena. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo opravljen končni obračun in šele takrat bi bila ugotovljena dejanska višina škode. Obračuna pa ni mogoče odlagati v nedogled, posebej še, ker je bil nad leasingojemalcem začet stečaj. Posledica stečaja je med ostalim tudi, da je treba ugotoviti višino vseh obveznosti, ki jih ima stečajni dolžnik na dan začetka stečaja. Višino obveznosti iz naslova poslovne odškodnine pa je mogoče ugotoviti le tako, da se opravi obračun na dan začetka stečaja.
- VSM Sodba I Cpg 231/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
- VDSS Sodba Pdp 364/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Toženka je že ob sklenitvi sporazuma vedela za terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot in se ji je s sklenitvijo sporazuma odpovedala. Bistveno je, da je sedanji direktor kot poslovodni organ tožniku odpustil dolg, za katerega je toženka vedela in bi zanj moral vedeti tudi on. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zapisalo, da se v obligacijskih odnosih ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je pobotni ugovor toženke neutemeljen.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba Cpg 42/2019Višje sodišče v Kopru · 13. 3. 2019
V preostalem delu pa gre za odškodninsko terjatev, za katero velja splošno pravilo, da odškodnina ne sme presegati dejanske škode. Po odstopu od pogodbe namreč leasingodajalec obdrži lastninsko pravico na nepremičninah, nima pa več terjatve na plačilo nezapadlih obrokov na podlagi 6. člena Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 4213160490. Ker pa je leasingojemalec kršil pogodbo, je leasingodajalec upravičen do odškodnine v višini, ki ustreza vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršnega bi imel, če bi bila pogodba izpolnjena. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo opravljen končni obračun in šele takrat bi bila ugotovljena dejanska višina škode. Obračuna pa ni mogoče odlagati v nedogled, posebej še, ker je bil nad leasingojemalcem začet stečaj. Posledica stečaja je med ostalim tudi, da je treba ugotoviti višino vseh obveznosti, ki jih ima stečajni dolžnik na dan začetka stečaja. Višino obveznosti iz naslova poslovne odškodnine pa je mogoče ugotoviti le tako, da se opravi obračun na dan začetka stečaja.
- VSM Sodba I Cpg 231/2018Višje sodišče v Mariboru · 20. 9. 2018
Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.
- VDSS Sodba Pdp 364/2018Višje delovno in socialno sodišče · 23. 5. 2018
Toženka je že ob sklenitvi sporazuma vedela za terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot in se ji je s sklenitvijo sporazuma odpovedala. Bistveno je, da je sedanji direktor kot poslovodni organ tožniku odpustil dolg, za katerega je toženka vedela in bi zanj moral vedeti tudi on. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zapisalo, da se v obligacijskih odnosih ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je pobotni ugovor toženke neutemeljen.