16. člen OZ-UPB1
Nesporazum
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
- VSM Sodba I Cp 967/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
Sodišče je ugotovilo ničnost kot predhodno vprašanje. Ničnostno določilo pogodbe torej ne ustvarja nobenih pravnih posledic, zato lastninska pravica prodajalk na stanovanju z ničnostnim določilom pogodbe ni mogla biti odsvojena. Odsvojiteljice so še vedno lastnice oziroma so lastniki tožniki kot njihovi pravni nasledniki. Tožnikom kot pravnim naslednikom prodajalk zato pripadajo vsi zahtevki za varstvo njihove lastninske pravice. Mednje sodi tudi zahtevek, da se ugotovi njihova lastninska pravica na spornem stanovanju.
- VSM Sodba I Cp 662/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je toženec tožniku lahko zavezal le kot osebni porok, pri čemer pa ga morebitna poroštvena izjava ne zavezuje, saj ni bila dana v pisni obliki.
- VSK Sklep I Cp 255/2017Višje sodišče v Kopru · 2017
Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cp 967/2018Višje sodišče v Mariboru · 11. 12. 2018
Sodišče je ugotovilo ničnost kot predhodno vprašanje. Ničnostno določilo pogodbe torej ne ustvarja nobenih pravnih posledic, zato lastninska pravica prodajalk na stanovanju z ničnostnim določilom pogodbe ni mogla biti odsvojena. Odsvojiteljice so še vedno lastnice oziroma so lastniki tožniki kot njihovi pravni nasledniki. Tožnikom kot pravnim naslednikom prodajalk zato pripadajo vsi zahtevki za varstvo njihove lastninske pravice. Mednje sodi tudi zahtevek, da se ugotovi njihova lastninska pravica na spornem stanovanju.
- VSM Sodba I Cp 662/2018Višje sodišče v Mariboru · 23. 10. 2018
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je toženec tožniku lahko zavezal le kot osebni porok, pri čemer pa ga morebitna poroštvena izjava ne zavezuje, saj ni bila dana v pisni obliki.
- VSK Sklep I Cp 255/2017Višje sodišče v Kopru · 13. 9. 2017
Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.