111. člen OZ-UPB1

Začetek stečajnega postopka praviloma ne zoži uporabe relevantnih pravil glede veljavnosti in učinkovanja dvostransko neizpolnjenih pogodb, ki izvirajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. To pa v konkretnem primeru (ko ZFPPIPP tudi sicer ne vsebuje drugih določb o predpogodbi) pomeni, da bi sodišče moralo pravno razmerje med pravdnima strankama presojati tudi z vidika splošnih določb OZ o predpogodbi.

Odločitev sodišča prve stopnje o obstoju pojasnilne dolžnosti izhaja namreč iz pomanjkljive dokazne ocene vseh v tej smeri izvedenih dokazov, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do vseh relevantnih s strani tožnikov ponujenih dokazov v povezavi z dokazi toženke, kar pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

V obeh pogodbah sta stranki v točki 10. (v okviru pogodbene svobode) dogovorili posledice za primer kršitve pogodbe s strani kreditojemalca, šlo je torej za dogovor o načinu vračanja opravljenih izpolnitev (namesto obročnega odplačevanja, celotna preostala obveznost kreditojemalca zapade takoj). Materialno pravo zato predstavlja pogodbeni dogovor in ne določba 111. člena Obligacijskega zakonika (OZ), na katero se tožena stranka sklicuje.

Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je toženec tožniku lahko zavezal le kot osebni porok, pri čemer pa ga morebitna poroštvena izjava ne zavezuje, saj ni bila dana v pisni obliki.

Izjava banke, da kot posojilodajalec v skladu z določbo 10. člena Posojilne pogodbe odpoklicuje pogodbo ter zahteva plačilo celotne posojilne terjatve pred pogodbenim rokom zapadlosti, nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja. To nedvoumno izhaja iz same izjave oziroma obvestila tožeče stranke, v kateri navaja, da kot posojilodajalec odpoklicuje pogodbo ter zahteva plačilo celotne posojilne terjatve pred pogodbenim rokom zapadlosti. Posledica uresničitve odstopne pravice je prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti in posledično nastanek zahtevkov po 111. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v konkretnem primeru pa posledica izjave o odpoklicu pogodbe ni prenehanje pogodbe, ampak pride le do predčasne dospelosti vseh obveznosti po pogodbi. To pa je značilnost izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenje.

Kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, opravičilo pa je bilo neutemeljeno. Sodišče prve stopnje zato zakonitega zastopnika toženke ni moglo zaslišati, saj niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi zoper stranko, ki se ni odzvala vabilu za zaslišanje (prvi odstavek 262. člena ZPP), kar je tudi ustrezno pojasnjeno v izpodbijani sodbi.