9. člen ZDD-UPB3
Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja, in sicer izključno: – o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod; – o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni; – o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah; – o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule; – o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb; – o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih; – o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih; – o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev. Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno. Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj ter drugih škodljivih dejanj.
- VDSS sodba Pdp 1340/2008Višje delovno in socialno sodišče · 2009
Tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožnik, ki se je občasno vozil na delo iz drugega kraja, kot je bilo njegovo prebivališče, ravnal z goljufivim namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški in dejanskimi potnimi stroški, zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije, ni utemeljena.
- VSL sodba II Cp 894/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
V konkretnem primeru je tožena stranka - pravna oseba, ki je naročila in odobrila dejanja detektiva, ki je opravil tajno sledenje, opazovanje in fotografiranje, pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala odškodnino zaradi posega v njeno pravico do zasebnosti. Ugotavljanje oziroma raziskovanje morebitnih pravil iz delovnega razmerja ne opravičuje posega v temeljne človekove pravice posameznika zavarovane z Ustavo Republike Slovenije, z zakonsko nedopustnimi sredstvi in metodami oziroma na nezakonit način.
- UPRS sodba in sklep U 1162/2008Upravno sodišče RS · 2008
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 7. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 1340/2008Višje delovno in socialno sodišče · 7. 7. 2009
Tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožnik, ki se je občasno vozil na delo iz drugega kraja, kot je bilo njegovo prebivališče, ravnal z goljufivim namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški in dejanskimi potnimi stroški, zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije, ni utemeljena.
- VSL sodba II Cp 894/2009Višje sodišče v Ljubljani · 20. 5. 2009
V konkretnem primeru je tožena stranka - pravna oseba, ki je naročila in odobrila dejanja detektiva, ki je opravil tajno sledenje, opazovanje in fotografiranje, pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala odškodnino zaradi posega v njeno pravico do zasebnosti. Ugotavljanje oziroma raziskovanje morebitnih pravil iz delovnega razmerja ne opravičuje posega v temeljne človekove pravice posameznika zavarovane z Ustavo Republike Slovenije, z zakonsko nedopustnimi sredstvi in metodami oziroma na nezakonit način.
- UPRS sodba in sklep U 1162/2008Upravno sodišče RS · 18. 7. 2008
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.
- VDSS VDS sodba Pdp 264/2005Višje delovno in socialno sodišče · 26. 10. 2006
Delodajalec nima neomejenih možnosti glede nadzora nad delavcem, saj je omejen z njegovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je zasebni detektiv tožene stranke skušal v navzočnosti tožnikovih sodelavcev opraviti preizkus tožnikove alkoholiziranosti, ni pretirano posegel v njegovo intimno sfero, kar pomeni, da ni kršil pravice delavca do zasebnosti. Zato tožnik ni imel upravičenega razloga, da preizkus alkoholiziranosti odkloni. Tožena stranka je zato tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena, ker je bil med delovnim časom v vinjenem stanju, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil.
- VDSS VDS sodba Pdp 1171/2001Višje delovno in socialno sodišče · 9. 5. 2003
Delodajalec lahko za kontrolo bolniške odsotnosti delavca najame detektiva, vendar pa te pravice ne more neomejeno uresničevati. Zato je potrebno najti ustrezno ravnovesje med (ustavno) pravico delodajalca do pridobitve dokazov na eni strani ter ustavno pravico do zasebnosti delavca na drugi strani. Ob medsebojnem tehtanju ustavnih pravic je pritožbeno sodišče zaključilo, da dokaz tožene stranke, pridobljen s pomočjo detektiva, ne pomeni posega v tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti.