9. člen ZRPJN-UPB5
Aktivna legitimacija v postopku revizije
(1)Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
(2)V primeru, če je bil ali bi lahko bil, zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, lahko vložijo zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Organi iz prejšnjega stavka lahko zahtevek za revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti.
(3)V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.
- VSRS Sodba III Ips 113/2011Vrhovno sodišče RS · 2014
Za področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi.
- VSL sodba I Cpg 1486/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
- VSRS Sodba III Ips 1/2007Vrhovno sodišče RS · 2008
Državna revizijska komisija je zahtevku tožeče stranke ugodila in oddajo javnega naročila v celoti razveljavila, kar pa pomeni, da postopek oddaje javnega naročila še ni končan. Tožeča stranka bo imela v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila možnost ponovno sodelovati s svojo ponudbo in ima povsem realne možnosti, da bo tudi izbrana. Zatrjevani izgubljeni dobiček tako ni mogoče šteti kot „izgubljen“, saj ga bo tožeča stranka lahko dosegla v primeru sklenitve pogodbe v ponovljenem postopku.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 1. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 113/2011Vrhovno sodišče RS · 28. 1. 2014
Za področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi.
- VSL sodba I Cpg 1486/2010Višje sodišče v Ljubljani · 8. 6. 2011
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
- VSRS Sodba III Ips 1/2007Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 2008
Državna revizijska komisija je zahtevku tožeče stranke ugodila in oddajo javnega naročila v celoti razveljavila, kar pa pomeni, da postopek oddaje javnega naročila še ni končan. Tožeča stranka bo imela v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila možnost ponovno sodelovati s svojo ponudbo in ima povsem realne možnosti, da bo tudi izbrana. Zatrjevani izgubljeni dobiček tako ni mogoče šteti kot „izgubljen“, saj ga bo tožeča stranka lahko dosegla v primeru sklenitve pogodbe v ponovljenem postopku.