23. člen ZDT-UPB5

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki ga revident postavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za sklep Vlade o imenovanju oziroma napredovanje državne tožilke (prvi odstavek 17. člena ZDT), sprejetem na podlagi predloga pristojnega ministra, ki pa na mnenje DTS, torej tudi na vrstni red kandidatov, ki ga DTS naredi, ni vezan.

Po izdaji mnenja, ki ga državnotožilski svet izda na podlagi drugega odstavka 20. člena ZDT, in po prejemu pripomb prijavljenih kandidatov, ZDT ne predvideva nobenega postopka, na podlagi katerega bi bil državnotožilski svet dolžan po prejemu pripomb in preučitvi le teh, ponovno vročati prijavljenim kandidatom mnenje z možnostjo dajanja pripomb, pač pa predvideva le izdajo dokončnega mnenja, kot je to določeno v četrtem odstavku 20. člena ZDT.

Izpodbijani akt ima take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena. Dokončni upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora biti v tolikšni meri obrazložen v skladu z določili 1. odstavka 214. člena ZUP, da so iz njega razvidni tako zahtevki strank, kot njihove navedbe o dejstvih kot tudi v postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto ter razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in tudi razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.

Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.

Minister, ki predlaga Vladi v imenovanje vodjo okrožnega državnega tožilstva, ni vezan na razvrstitev kandidatov v mnenju personalne komisije.

Akt o imenovanju je posamični akt in ne upravni akt. Zato kandidatu v postopku imenovanja ne gredo vse pravice, ki jih sicer zagotavlja ZUP/86. Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, ni odločanje po prostem preudarku.

Kršitev določbe 36. člena ZSS, ko Personalna komisija DT ni poslala kandidatom ocene njihovega tožilskega dela, ni bistvena za odločitev o stvari, saj komisija ni poslala ocene nobenemu kandidatu, za vse kandidate pa je ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje tožilske službe, kar glede na razpisano mesto v skladu s 3. točko 32. člena ZSS pomeni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje.

Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.