20. člen ZDT-UPB5
Ko prejme razpisno gradivo od ministrstva, pristojnega za pravosodje, državnotožilski svet povabi na razgovor prijavljene kandidate, ki kandidirajo na prosto mesto državnega tožilca. Vodjo državnega tožilstva, v katerem je prosto mesto državnega tožilca, pa pozove, da se izjasni o kandidatih za to mesto. Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu, in na podlagi neposrednega vtisa, ki so ga kandidati napravili na razgovoru, oblikuje državnotožilski svet mnenje glede predlogov za imenovanje. V mnenju razvrsti državnotožilski svet kandidate glede na svojo oceno o primernosti za imenovanje ter utemelji razloge za sprejeto razvrstitev. Mnenje iz prejšnjega odstavka vroči državnotožilski svet kandidatu in vodji državnega tožilstva, v katerem je razpisano prosto mesto državnega tožilca. Kandidat in vodja državnega tožilstva lahko na mnenje posredujeta obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja. V 30 dneh po prejemu pripomb oziroma izteku roka iz prejšnjega odstavka državnotožilski svet oblikuje dokončno mnenje in ga v osmih dneh pošlje ministru, pristojnemu za pravosodje. Če je v mnenju državnotožilskega sveta za zasedbo prostega mesta državnega tožilca najvišje uvrščen kandidat, ki je že imenovan za državnega tožilca in se je prijavil na razpis zaradi napredovanja, je minister, pristojen za pravosodje tega kandidata dolžan predlagati v imenovanje. Če minister, pristojen za pravosodje ne sprejme mnenja državnotožilskega sveta iz četrtega odstavka tega člena, mora v desetih dneh zahtevati, da državnotožilski svet ponovno prouči svoje mnenje in, da ga v 15 dneh pošlje ministru, pristojnem za pravosodje z dodatno obrazložitvijo. Če državnotožilski svet novo mnenje sprejme z večino dveh tretjin glasov vseh svojih članov, je tako mnenje za ministra, pristojnega za pravosodje, obvezno.
- VSRS Sklep X Ips 342/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki ga revident postavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za sklep Vlade o imenovanju oziroma napredovanje državne tožilke (prvi odstavek 17. člena ZDT), sprejetem na podlagi predloga pristojnega ministra, ki pa na mnenje DTS, torej tudi na vrstni red kandidatov, ki ga DTS naredi, ni vezan.
- UPRS sodba III U 174/2012Upravno sodišče RS · 2012
Po izdaji mnenja, ki ga državnotožilski svet izda na podlagi drugega odstavka 20. člena ZDT, in po prejemu pripomb prijavljenih kandidatov, ZDT ne predvideva nobenega postopka, na podlagi katerega bi bil državnotožilski svet dolžan po prejemu pripomb in preučitvi le teh, ponovno vročati prijavljenim kandidatom mnenje z možnostjo dajanja pripomb, pač pa predvideva le izdajo dokončnega mnenja, kot je to določeno v četrtem odstavku 20. člena ZDT.
- UPRS sodba in sklep III U 78/2012Upravno sodišče RS · 2012
Obrazložitev izpodbijane odločbe krši določila 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ni obrazloženo ugotovljeno dejansko stanje in navedeni dokazi, na katere se le-ti opirajo, razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnih spisov namreč ni mogoče zaslediti razlogov za izpodbijano odločitev, saj niso navedeni ali v upravnih spisih priloženi ugovori navedenih treh kandidatk niti navedbe tožeče stranke na razgovoru pri državnotožilskem svetu. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov tudi ni mogoče ugotoviti, kateri kriteriji iz 29. člena ZSS so bili uporabljeni oziroma kateri kriteriji so pretehtali v prid izbrane kandidatke ter na osnovi katerih kriterijev, razen razgovora s kandidati, so člani državnotožilskega sveta izbrali kandidatko, navedeno v dokončnem mnenju, saj v upravnih spisih ni niti mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, podatkov o delu Okrožnega državnega tožilstva v letu 2011 (kar oboje je sicer navedeno v izpodbijani odločbi), niti ni navedeno ali bi bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, število članov državnot
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 7. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 342/2012Vrhovno sodišče RS · 7. 7. 2013
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki ga revident postavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za sklep Vlade o imenovanju oziroma napredovanje državne tožilke (prvi odstavek 17. člena ZDT), sprejetem na podlagi predloga pristojnega ministra, ki pa na mnenje DTS, torej tudi na vrstni red kandidatov, ki ga DTS naredi, ni vezan.
- UPRS sodba III U 174/2012Upravno sodišče RS · 4. 7. 2012
Po izdaji mnenja, ki ga državnotožilski svet izda na podlagi drugega odstavka 20. člena ZDT, in po prejemu pripomb prijavljenih kandidatov, ZDT ne predvideva nobenega postopka, na podlagi katerega bi bil državnotožilski svet dolžan po prejemu pripomb in preučitvi le teh, ponovno vročati prijavljenim kandidatom mnenje z možnostjo dajanja pripomb, pač pa predvideva le izdajo dokončnega mnenja, kot je to določeno v četrtem odstavku 20. člena ZDT.
- UPRS sodba in sklep III U 78/2012Upravno sodišče RS · 20. 4. 2012
Obrazložitev izpodbijane odločbe krši določila 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ni obrazloženo ugotovljeno dejansko stanje in navedeni dokazi, na katere se le-ti opirajo, razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnih spisov namreč ni mogoče zaslediti razlogov za izpodbijano odločitev, saj niso navedeni ali v upravnih spisih priloženi ugovori navedenih treh kandidatk niti navedbe tožeče stranke na razgovoru pri državnotožilskem svetu. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov tudi ni mogoče ugotoviti, kateri kriteriji iz 29. člena ZSS so bili uporabljeni oziroma kateri kriteriji so pretehtali v prid izbrane kandidatke ter na osnovi katerih kriterijev, razen razgovora s kandidati, so člani državnotožilskega sveta izbrali kandidatko, navedeno v dokončnem mnenju, saj v upravnih spisih ni niti mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, podatkov o delu Okrožnega državnega tožilstva v letu 2011 (kar oboje je sicer navedeno v izpodbijani odločbi), niti ni navedeno ali bi bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, število članov državnot
- VSL sodba I Kp 1212/2004Višje sodišče v Ljubljani · 10. 3. 2005
Zaradi prekvalifikacije kvalificirane oblike kaznivega dejanja v temeljno obliko, za katero je zagrožena milejša kazen, teče relativno zastaranje kazenskega pregona do prekvalifikacije po kvalificirani obliki, od prekvalifikacije dalje pa tečejo roki za absolutno zastaranje kazenskega pregona po kazni, ki je zagrožena za milejšo temeljno obliko kaznivega dejanja. Obdolženec kot minister je prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, ker mnenja personalne komisije, s katerim se ni strinjal, ni vrnil komisiji v ponovno odločitev, ali kandidaturo oškodovanke predložil vladi v odločitev, ampak je njeno kandidaturo zavrnil, s tem pa ji povzročil moralno škodo na njeni pravici do imenovanja v trajno funkcijo.
- VSRS Sodba II Up 8/2001Vrhovno sodišče RS · 5. 2. 2004
Minister, ki predlaga Vladi v imenovanje vodjo okrožnega državnega tožilstva, ni vezan na razvrstitev kandidatov v mnenju personalne komisije.
- VSRS Sklep U 11/2003Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2003
Dokončno mnenje državnotožilskega sveta iz 4. odst. 20. člena ZDT ni upravni akt in ne akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato se zavržeta tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe.
- VSRS Sodba II Up 4/2000Vrhovno sodišče RS · 9. 11. 2000
Po Zakonu o državnem tožilstvu je postopek imenovanja generalnega državnega tožilca urejen drugače kot za ostale državne tožilce. Zato se ne uporabljajo določbe 20. člena ZDT o razvrščanju. Izbira med prijavljenimi kandidati ni odločanje po prostem preudarku. Kandidati imajo le pravico potegovanja za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani.