17. člen ZDT-UPB5
Državne tožilce imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Generalnega državnega tožilca imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Vodjo okrožnega državnega tožilstva imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju državnotožilskega sveta in generalnega državnega tožilca. Akti o imenovanjih se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
- VSRS Sklep X Ips 342/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki ga revident postavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za sklep Vlade o imenovanju oziroma napredovanje državne tožilke (prvi odstavek 17. člena ZDT), sprejetem na podlagi predloga pristojnega ministra, ki pa na mnenje DTS, torej tudi na vrstni red kandidatov, ki ga DTS naredi, ni vezan.
- UPRS sodba in sklep III U 78/2012Upravno sodišče RS · 2012
Obrazložitev izpodbijane odločbe krši določila 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ni obrazloženo ugotovljeno dejansko stanje in navedeni dokazi, na katere se le-ti opirajo, razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnih spisov namreč ni mogoče zaslediti razlogov za izpodbijano odločitev, saj niso navedeni ali v upravnih spisih priloženi ugovori navedenih treh kandidatk niti navedbe tožeče stranke na razgovoru pri državnotožilskem svetu. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov tudi ni mogoče ugotoviti, kateri kriteriji iz 29. člena ZSS so bili uporabljeni oziroma kateri kriteriji so pretehtali v prid izbrane kandidatke ter na osnovi katerih kriterijev, razen razgovora s kandidati, so člani državnotožilskega sveta izbrali kandidatko, navedeno v dokončnem mnenju, saj v upravnih spisih ni niti mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, podatkov o delu Okrožnega državnega tožilstva v letu 2011 (kar oboje je sicer navedeno v izpodbijani odločbi), niti ni navedeno ali bi bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, število članov državnot
- VSRS Sodba II Up 6/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
V postopku kandidiranja za generalnega državnega tožilca je potrebno ločiti akt izbire, formaliziran v obliki predloga Vlade Državnemu zboru, od nepredlaganja nobenega, kar je po vsebini zavrnitev kandidature, kar ima za posledico, da o njegovi kandidaturi državni zbor sploh ne odloča. Gre za poseg v pravno korist in za posamezni akt po določbi 4. člena ZUP, zato mora biti tak akt tudi obrazložen.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 7. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 342/2012Vrhovno sodišče RS · 7. 7. 2013
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Vprašanje, ki ga revident postavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za sklep Vlade o imenovanju oziroma napredovanje državne tožilke (prvi odstavek 17. člena ZDT), sprejetem na podlagi predloga pristojnega ministra, ki pa na mnenje DTS, torej tudi na vrstni red kandidatov, ki ga DTS naredi, ni vezan.
- UPRS sodba in sklep III U 78/2012Upravno sodišče RS · 20. 4. 2012
Obrazložitev izpodbijane odločbe krši določila 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ni obrazloženo ugotovljeno dejansko stanje in navedeni dokazi, na katere se le-ti opirajo, razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnih spisov namreč ni mogoče zaslediti razlogov za izpodbijano odločitev, saj niso navedeni ali v upravnih spisih priloženi ugovori navedenih treh kandidatk niti navedbe tožeče stranke na razgovoru pri državnotožilskem svetu. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov tudi ni mogoče ugotoviti, kateri kriteriji iz 29. člena ZSS so bili uporabljeni oziroma kateri kriteriji so pretehtali v prid izbrane kandidatke ter na osnovi katerih kriterijev, razen razgovora s kandidati, so člani državnotožilskega sveta izbrali kandidatko, navedeno v dokončnem mnenju, saj v upravnih spisih ni niti mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, podatkov o delu Okrožnega državnega tožilstva v letu 2011 (kar oboje je sicer navedeno v izpodbijani odločbi), niti ni navedeno ali bi bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, število članov državnot
- VSRS Sodba II Up 6/2004Vrhovno sodišče RS · 19. 1. 2005
V postopku kandidiranja za generalnega državnega tožilca je potrebno ločiti akt izbire, formaliziran v obliki predloga Vlade Državnemu zboru, od nepredlaganja nobenega, kar je po vsebini zavrnitev kandidature, kar ima za posledico, da o njegovi kandidaturi državni zbor sploh ne odloča. Gre za poseg v pravno korist in za posamezni akt po določbi 4. člena ZUP, zato mora biti tak akt tudi obrazložen.
- VSRS Sodba U 5/2003Vrhovno sodišče RS · 1. 12. 2004
Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.
- VSRS Sodba U 6/2004Vrhovno sodišče RS · 22. 6. 2004
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.
- VSRS Sklep U 11/2003Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2003
Dokončno mnenje državnotožilskega sveta iz 4. odst. 20. člena ZDT ni upravni akt in ne akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato se zavržeta tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe.