10. člen ZDT-UPB5
Pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo) kot posebna organizacijska enota deluje Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (v nadaljnjem besedilu: skupina). Skupina je pristojna za kazniva dejanja na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost. Skupina je krajevno pristojna na celotnem ozemlju Republike Slovenije. V skupini se ustanovi specializirani oddelek, ki je izključno krajevno in stvarno pristojen za pregon vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, zaposlene v policiji oziroma druge uradne osebe, zaposlene na področju notranjih zadev, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku, in uradne osebe, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku, napotene na misijo v tujini. Državni tožilci oddelka so pristojni za pregon teh kaznivih dejanj in za usmerjanje policistov specializiranega oddelka in policije glede odkrivanja in preiskovanja teh kaznivih dejanj. Generalni državni tožilec lahko na predlog vodje skupine ali vodje specializiranega oddelka odredi, da se zadeva, ki je bila dodeljena specializiranemu oddelku, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, če oceni, da bi bil glede na naravo zadeve pregon storilca kaznivega dejanja in usmerjanje policije učinkovitejši, če bi ga izvrševalo okrožno državno tožilstvo. Okrožno državno tožilstvo, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, je dolžno sodelovati s skupino pri opravljanju njenih nalog.
- VDSS sklep Pdp 289/2012, Pdp 290/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
- VSRS Sodba I Ips 240/2005Vrhovno sodišče RS · 2005
Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 191/99Vrhovno sodišče RS · 1999
Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo. V danem primeru gre za prevzem pregona po pooblastilu, predvidenem v 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu po posebni skupini državnih tožilcev, glede katere ni dvoma, da je bila vanjo imenovana okrožna državna tožilka M.Š.-Š. Očitana kršitev 5.tč. 1.odst. 371.čl.ZKP tako ni podana.
Povezano: sklici 9Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 6. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sklep Pdp 289/2012, Pdp 290/2012Višje delovno in socialno sodišče · 14. 6. 2012
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
- VSRS Sodba I Ips 240/2005Vrhovno sodišče RS · 3. 11. 2005
Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 191/99Vrhovno sodišče RS · 10. 8. 1999
Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo. V danem primeru gre za prevzem pregona po pooblastilu, predvidenem v 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu po posebni skupini državnih tožilcev, glede katere ni dvoma, da je bila vanjo imenovana okrožna državna tožilka M.Š.-Š. Očitana kršitev 5.tč. 1.odst. 371.čl.ZKP tako ni podana.
- VSRS Sodba in sklep I Ips 107/99Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 1999
Utemeljenost suma kot stopnja verjetnosti, potrebna za uvedbo preiskave in v nadaljevanju kazenskega postopka ob eventualno odrejenem priporu tudi pri odločanju o eventualnem podaljšanju ali odpravi pripora, je dejansko vprašanje, kar je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo z nadaljnjo oceno, da je stvar kontradiktornega postopka presojanje dokazov s stopnjo gotovosti. Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrnitvi predloga obrambe za odpravo pripora, ko glede na 4.odst. 420.čl. ZKP v napadenem sklepu ne gre niti za odreditev niti za podaljšanje pripora. Po podatkih spisa gre v obravnavanem primeru za prevzem kazenskega pregona po pooblastilu generalnega državnega tožilca Republike Slovenije iz 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu.