9. člen ZZdrav
(statusna oblika in pogoji)
(1)Zdravilsko dejavnost lahko opravlja na podlagi dovoljenja zbornice domača ali tuja fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: družba). Fizična oseba lahko opravlja zdravilsko dejavnost kot:
- samostojni podjetnik posameznik ali
- posameznik, ki samostojno izvaja zdravilsko dejavnost in ima veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.
(2)Družba opravlja zdravilsko dejavnost, če ima ustrezne prostore in opremo za izvajanje zdravilske dejavnosti ter zdravilsko dejavnost izvaja zdravilec z veljavno licenco. V prostoru, kjer se izvaja zdravilska dejavnost, se na vidnem mestu objavi osebno ime zdravilca, zdravilska dejavnost, ki jo izvaja in cenik zdravilskih storitev.
(3)Minimalne tehnične zahteve, sanitarno zdravstvene pogoje in opremo za izvajanje zdravilske dejavnosti predpiše zbornica v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4)Na željo uporabnika storitev ali njegovega skrbnika lahko zdravilec zanj ali za njegove družinske člane izjemoma izvaja zdravilsko dejavnost na domu tega uporabnika storitev.
(5)Zbornica odvzame dovoljenje za opravljanje zdravilske dejavnosti:
- če ponudnik zdravilskih storitev ne izpolnjuje več pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena,
- če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
- če ponudnik zdravilskih storitev ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih pri strokovnem nadzoru,
- na predlog pristojnega inšpektorja.
(6)Za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravilske dejavnosti za fizične osebe, ki so državljani ali državljanke drugih držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: druga država članica), ali pravne osebe, ustanovljene po pravu drugih držav članic, se poleg določb tega zakona uporabljajo določbe zakona, ki ureja storitve na notranjem trgu.
(7)Zdravilcu, državljanu druge države članice, ministrstvo prizna poklicno kvalifikacijo, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.
- UPRS Sodba I U 63/2022-42Upravno sodišče RS · 2025
Pristojni organ mora dokaznemu predlogu načeloma ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna pomembnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena. Tožena stranka je s tem, ko se ni opredelila do tožnikovih navedb v zvezi z navedenim cenikom in tega dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnila, storila kršitev navedene ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 4. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 63/2022-42Upravno sodišče RS · 28. 4. 2025
Pristojni organ mora dokaznemu predlogu načeloma ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna pomembnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena. Tožena stranka je s tem, ko se ni opredelila do tožnikovih navedb v zvezi z navedenim cenikom in tega dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnila, storila kršitev navedene ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP