54. člen ZZDT-UPB2
(1)Tujci z dovoljenjem za prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so pridobili osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas po zakonu o zaposlovanju tujcev, morajo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona zamenjati to dovoljenje za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas po tem zakonu.
(2)Vlogo za zamenjavo osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas po prejšnjem odstavku tujci vložijo pri pristojni enoti zavoda za zaposlovanje. Vlogi morajo priložiti dovoljenje za prebivanje.
(3)Zavod za zaposlovanje v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona seznani vse imetnike osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas z obveznostjo zamenjave teh dovoljenj za nova ter o roku za zamenjavo.
(4)Za zamenjavo osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas iz prvega odstavka tega člena se taksa ne plača.
(5)Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, izdano po zakonu o zaposlovanju tujcev, preneha veljati.
- VSRS Sodba I Up 180/2004Vrhovno sodišče RS · 2004
Zamenjava obstoječega delovnega dovoljenja za nedoločen čas po 54. členu ZZDT je možna le, če je imel prosilec ob uveljavitvi ZZDT delovno dovoljenje za nedoločen čas, pridobljeno po prej veljavnih predpisih, in dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji. Če prosilec ob uveljavitvi ZZDT ni imel dovoljenja za prebivanje v RS, ne izpolnjuje pogoja za zamenjavo delovnega dovoljenja za nedoločen čas, zato je prvostopni upravni organ, ko prosilec niti po naknadnem pozivu ni predložil dovoljenja za bivanje, ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel.
- UPRS Sodba U 50/2003Upravno sodišče RS · 2003
Po presoji sodišča pa je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je pozval tožnika, da dopolni svojo vlogo. Tožnik na poziv organa prve stopnje ni odgovoril, niti ni sporočil razlogov zakaj dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji ne more predložiti. V postopku pred organom prve stopnje se je pojavil dvom o obstoju tožnikove pravice do dovoljenja za bivanje in gre zato za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti takšne pravice s strani tožnika. Tožnik na poziv organa prve stopnje ni odgovoril in ni upravnemu organu sporočil ničesar, zato ni bilo podlage, da bi organ uporabil določbo 1. odstavka 147. člena ZUP, ampak je pravilno postopal po 2. odstavku 67. člena ZUP. Tudi v tožbi tožnik v zvezi z opustitvijo ničesar ne navaja, zato je po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje in tožene stranke pravilna.
- VSRS Sklep II Ips 172/2003Vrhovno sodišče RS · 2003
Načelo reintegracije predpostavlja vzpostavitev prvotnega stanja glede pravic in dolžnosti delavca in delodajalca, pri tem pa se zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca predpostavlja njegova odgovornost ob izgubi delavčevih pravic. Povedano drugače: če ne bi bilo nezakonitega sklepa disciplinske komisije, zaradi katerega je upniku prenehalo delovno razmerje, bi si ta v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev predvideno osebno dovoljenje pridobil pravočasno in ne šele z 21.11.2001. Odgovornost za izpad upnikovih pravic v obdobju od 10.2.2001 do 21.11.2001 torej nosi dolžnik. Razlogov, ki bi preprečevali izvršbo za obravnavano sporno obdobje, po povedanem ni. Terjatev upnika tudi v tem obdobju ni prenehala. Določil 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 2. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 180/2004Vrhovno sodišče RS · 18. 2. 2004
Zamenjava obstoječega delovnega dovoljenja za nedoločen čas po 54. členu ZZDT je možna le, če je imel prosilec ob uveljavitvi ZZDT delovno dovoljenje za nedoločen čas, pridobljeno po prej veljavnih predpisih, in dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji. Če prosilec ob uveljavitvi ZZDT ni imel dovoljenja za prebivanje v RS, ne izpolnjuje pogoja za zamenjavo delovnega dovoljenja za nedoločen čas, zato je prvostopni upravni organ, ko prosilec niti po naknadnem pozivu ni predložil dovoljenja za bivanje, ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel.
- UPRS Sodba U 50/2003Upravno sodišče RS · 3. 12. 2003
Po presoji sodišča pa je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je pozval tožnika, da dopolni svojo vlogo. Tožnik na poziv organa prve stopnje ni odgovoril, niti ni sporočil razlogov zakaj dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji ne more predložiti. V postopku pred organom prve stopnje se je pojavil dvom o obstoju tožnikove pravice do dovoljenja za bivanje in gre zato za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti takšne pravice s strani tožnika. Tožnik na poziv organa prve stopnje ni odgovoril in ni upravnemu organu sporočil ničesar, zato ni bilo podlage, da bi organ uporabil določbo 1. odstavka 147. člena ZUP, ampak je pravilno postopal po 2. odstavku 67. člena ZUP. Tudi v tožbi tožnik v zvezi z opustitvijo ničesar ne navaja, zato je po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje in tožene stranke pravilna.
- VSRS Sklep II Ips 172/2003Vrhovno sodišče RS · 27. 11. 2003
Načelo reintegracije predpostavlja vzpostavitev prvotnega stanja glede pravic in dolžnosti delavca in delodajalca, pri tem pa se zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca predpostavlja njegova odgovornost ob izgubi delavčevih pravic. Povedano drugače: če ne bi bilo nezakonitega sklepa disciplinske komisije, zaradi katerega je upniku prenehalo delovno razmerje, bi si ta v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev predvideno osebno dovoljenje pridobil pravočasno in ne šele z 21.11.2001. Odgovornost za izpad upnikovih pravic v obdobju od 10.2.2001 do 21.11.2001 torej nosi dolžnik. Razlogov, ki bi preprečevali izvršbo za obravnavano sporno obdobje, po povedanem ni. Terjatev upnika tudi v tem obdobju ni prenehala. Določil 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.