11. člen ZZDT-UPB2
Splošne določbe
(1)Dovoljenje za zaposlitev je oblika delovnega dovoljenja, vezana na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev na podlagi sistemiziranih delovnih mest. S tem dovoljenjem se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja.
(2)Dovoljenje za zaposlitev se izda za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta.
(3)Prva zaposlitev je zaposlitev tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji. Pri delovnih migrantih se kot prva zaposlitev šteje, če delovni migrant ob vložitvi vloge delodajalca nima delovnega dovoljenja.
(4)Nova zaposlitev je prva zaposlitev ali zaposlitev tujca, ki že ima dovoljenje za prebivanje in se prvič zaposluje pri tem delodajalcu.
(5)Pogodba o zaposlitvi, ki jo vlagatelj priloži k vlogi, mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.
- VSRS Sodba VIII Ips 65/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Ker je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas, ne gre za primer iz 54. člena ZDR, to je, da bi se štelo, kot da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
- VDSS sodba Pdp 437/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
- VDSS VDS sodba Pdp 654/2007Višje delovno in socialno sodišče · 2008
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tujcu je utemeljen le do dneva prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja, saj s tem po samem zakonu preneha pogodba o zaposlitvi. Iz tega razloga po tem času vrnitev tožnika na delo k toženi stranki ni več mogoča, je pa upravičen do odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR. Pri presoji višine odškodnine je potrebno upoštevati, da pravična odškodnina znaša vsaj toliko, kolikor bi znašale tožnikove plače do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če ne bi bila predčasno nezakonito odpovedana, ter dejstvo, da tožnik ne more sam pridobiti delovnega razmerja za delo.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 2. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 65/2011Vrhovno sodišče RS · 21. 2. 2012
Ker je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas, ne gre za primer iz 54. člena ZDR, to je, da bi se štelo, kot da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
- VDSS sodba Pdp 437/2010Višje delovno in socialno sodišče · 4. 11. 2010
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
- VDSS VDS sodba Pdp 654/2007Višje delovno in socialno sodišče · 14. 2. 2008
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tujcu je utemeljen le do dneva prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja, saj s tem po samem zakonu preneha pogodba o zaposlitvi. Iz tega razloga po tem času vrnitev tožnika na delo k toženi stranki ni več mogoča, je pa upravičen do odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR. Pri presoji višine odškodnine je potrebno upoštevati, da pravična odškodnina znaša vsaj toliko, kolikor bi znašale tožnikove plače do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če ne bi bila predčasno nezakonito odpovedana, ter dejstvo, da tožnik ne more sam pridobiti delovnega razmerja za delo.
- VDSS VDS sklep Pdp 1755/2003Višje delovno in socialno sodišče · 27. 5. 2005
Zgolj zato, ker tujec, zaposlen na podlagi delovnega dovoljenja, pridobi državljanstvo RS, mu ne preneha PZ. Tako tolmačenje določb 11. člena ZZDT in 2. odst. 119. člena ZDR je pravno zmotno, saj bi tako delavcu PZ prenehala še pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Pridobitev državljanstva RS tudi ne pomeni avtomatične transformacije PZ za določen čas v PZ za nedoločen čas, saj se PZ za določen čas s tujcem ne sklepa (le) zaradi časovne omejenosti delovnega dovoljenja, ampak morajo biti podani tudi zakonski pogoji za sklenitev PZ za določen čas. Tujec, ki pridobi državljanstvo RS, ostane v delovnem razmerju do poteka PZ za določen čas (in mu to zgolj zaradi pridobitve državljanstva ne preraste v DR za nedoločen čas), za nadaljnje sklepanje PZ pa delovnega dovoljenja (zaradi pridobitve državljanstva) ne potrebuje več.
- UPRS sodba U 427/2004Upravno sodišče RS · 26. 1. 2005
Ravnanje tožeče stranke je treba šteti za prepuščanje delavcev, ker to izhaja iz dovoljenj Zavoda RS za zaposlovanje, ki so bila izdana na podlagi 9. in 11. člena ZZDT. V zadevi tudi ni sporno, da je tožeča stranka sklepala pogodbe v zvezi s sprejetimi delavci, za katera je pridobila dovoljenja za zaposlitev, z drugimi delodajalci. Tožeča stranka je prepustila delavce v smislu 7. odstavka 4. člena ZZDT. Upravno sodišče RS se je v sklepu z dne 21.4.2004 postavilo na stališče, da je bil postopek uveden in odločba prvostopnega organa izdana v javnem interesu. Na takšno pravno stališče se je sodišče oprlo tudi v tem upravnem sporu, ker bi drugačno stališče bilo v nasprotju s pravnim stališčem, ki ga je v tej zadevi že sprejelo Vrhovno sodišče.