182. člen ZPP-UPB3
Uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
V eni tožbi lahko uveljavlja tožeča stranka več zahtevkov zoper isto toženo stranko, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti, jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču, ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. Dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le, če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Če bi moral o nekaterih zahtevkih, ki se uveljavljajo z isto tožbo, soditi senat, o drugih pa sodnik posameznik istega sodišča, sodi o vseh zahtevkih senat.
- VSK Sodba Cpg 31/2021Višje sodišče v Kopru · 2021
V sporni zadevi je šlo za obdobje globoke finančne krize, ko cene vrednostnih papirjev na trgu kapitala niso odražale vrednosti prihodnjih denarnih tokov. To pa je pomenilo razkorak med določili računovodskih standardov (ki pri oslabitvah upoštevajo pričakovane prihodnje denarne tokove) in realnim stanjem na trgu v tem obdobju. Toženci se zato neutemeljeno zavzemajo za nekritično uporabo računovodskih standardov, posebej še, ker je pri vrednotenju posameznih postavk najpomembnejše načelo previdnosti.
- VSK Sklep I Cp 195/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Tožnik je s primarnim zahtevkom zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi bistvene zmote glede lastnosti predmeta, s podrejenim zahtevkom pa je uveljavljal, da ta kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena zaradi nesporazuma. V tem primeru ne gre za dva identična zahtevka, saj je drugačen tako tožbeni predlog, kot dejanska in pravna podlaga, prav tako ne gre za razmerje vključenosti, saj podrejeni zahtevek ni vsebovan že v primarnem zahtevku.
- VSM Sodba I Cp 462/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
Družba civilnega prava oziroma societeta je pogodbena zveza več oseb za dosego skupnega namena s skupnimi sredstvi oziroma drugačnim prispevkom, lahko tudi v delu ali stvareh. Bistveni opredelilni elementi te družbe so: obstoj več družbenikov; pogodba; skupni namen ter sodelovanje oziroma prispevek posameznega družbenika v denarju, sredstvih, delu ali drugi premoženjski vrednosti. Pri družbi civilnega prava gre za obligacijsko razmerje in za pravno obliko. Družba civilnega prava ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register ter ni procesno (ne aktivno ne pasivno) sposobna.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 6. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba Cpg 31/2021Višje sodišče v Kopru · 3. 6. 2021
V sporni zadevi je šlo za obdobje globoke finančne krize, ko cene vrednostnih papirjev na trgu kapitala niso odražale vrednosti prihodnjih denarnih tokov. To pa je pomenilo razkorak med določili računovodskih standardov (ki pri oslabitvah upoštevajo pričakovane prihodnje denarne tokove) in realnim stanjem na trgu v tem obdobju. Toženci se zato neutemeljeno zavzemajo za nekritično uporabo računovodskih standardov, posebej še, ker je pri vrednotenju posameznih postavk najpomembnejše načelo previdnosti.
- VSK Sklep I Cp 195/2020Višje sodišče v Kopru · 29. 6. 2020
Tožnik je s primarnim zahtevkom zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi bistvene zmote glede lastnosti predmeta, s podrejenim zahtevkom pa je uveljavljal, da ta kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena zaradi nesporazuma. V tem primeru ne gre za dva identična zahtevka, saj je drugačen tako tožbeni predlog, kot dejanska in pravna podlaga, prav tako ne gre za razmerje vključenosti, saj podrejeni zahtevek ni vsebovan že v primarnem zahtevku.
- VSM Sodba I Cp 462/2018Višje sodišče v Mariboru · 21. 8. 2018
Družba civilnega prava oziroma societeta je pogodbena zveza več oseb za dosego skupnega namena s skupnimi sredstvi oziroma drugačnim prispevkom, lahko tudi v delu ali stvareh. Bistveni opredelilni elementi te družbe so: obstoj več družbenikov; pogodba; skupni namen ter sodelovanje oziroma prispevek posameznega družbenika v denarju, sredstvih, delu ali drugi premoženjski vrednosti. Pri družbi civilnega prava gre za obligacijsko razmerje in za pravno obliko. Družba civilnega prava ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register ter ni procesno (ne aktivno ne pasivno) sposobna.