iuris
§ zakonZakon o službi v Slovenski vojski · ZSSloV · velja od 14. 8. 2007

95. člen ZSSloV

(sklenitev pogodb o zaposlitvi)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 13. 6. 2013Vse odločbe ↓
  • VDSS sodba Pdp 502/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013

    Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.

  • VDSS sodba Pdp 160/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013

    Tožena stranka je skladno z določbami ZSPJS obračunavala tožniku plačo v nižjem plačnem razredu, glede na vojaško dolžnost oziroma delo, ki ga je dejansko izvajal, zato je tožena stranka dolžna tožniku priznati in izplačati pripadajočo razliko v plači med količnikom 22. plačnega razreda, po katerem mu jo je dejansko obračunavala, in količnikom 29. plačnega razreda primerljive plače za delo oziroma vojaško dolžnost, ki jo je dejansko opravljal do ukaza nadrejenega delavca.

  • VDSS sodba in sklep Pdp 593/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012

    Tožnik (vojak), za katerega se sicer glede varstva pravic uporablja ZObr in ne ZJU, je vložil tožbo v roku 30 dni po prejemu drugostopenjske odločitve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da bi moral tožbo vložiti v roku iz osmega odstavka 100a. člena ZObr, torej po nadaljnjih 30 dneh po tem, ko tožena stranka v 60 dneh ni odločila o ugovoru. Tožnik je namreč imel pravico vložiti tožbo zoper odločbo o ugovoru. Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Določba 54. člena ZDR se namreč v tem primeru ne more uporabiti. Tožnik tako ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka na podlagi 95. člena ZSSloV tožniku pravilno ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 12. 2025

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2013
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VDSS sodba Pdp 502/2013
    Višje delovno in socialno sodišče · 13. 6. 2013

    Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.

  • VDSS sodba Pdp 160/2013
    Višje delovno in socialno sodišče · 13. 5. 2013

    Tožena stranka je skladno z določbami ZSPJS obračunavala tožniku plačo v nižjem plačnem razredu, glede na vojaško dolžnost oziroma delo, ki ga je dejansko izvajal, zato je tožena stranka dolžna tožniku priznati in izplačati pripadajočo razliko v plači med količnikom 22. plačnega razreda, po katerem mu jo je dejansko obračunavala, in količnikom 29. plačnega razreda primerljive plače za delo oziroma vojaško dolžnost, ki jo je dejansko opravljal do ukaza nadrejenega delavca.

  • VDSS sodba in sklep Pdp 593/2012
    Višje delovno in socialno sodišče · 21. 9. 2012

    Tožnik (vojak), za katerega se sicer glede varstva pravic uporablja ZObr in ne ZJU, je vložil tožbo v roku 30 dni po prejemu drugostopenjske odločitve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da bi moral tožbo vložiti v roku iz osmega odstavka 100a. člena ZObr, torej po nadaljnjih 30 dneh po tem, ko tožena stranka v 60 dneh ni odločila o ugovoru. Tožnik je namreč imel pravico vložiti tožbo zoper odločbo o ugovoru. Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Določba 54. člena ZDR se namreč v tem primeru ne more uporabiti. Tožnik tako ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka na podlagi 95. člena ZSSloV tožniku pravilno ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi.