111. člen ZJU-UPB3

Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi; ne pa še za en plačni razred, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h KPDU.

Kljub temu, da premestitev na zahtevnejše delovno mesto po naravi stvari pomeni napredovanje, ta premestitev sama po sebi še ne omogoča tudi napredovanja v višje nazive tega delovnega mesta. Ta oblika napredovanja se ob premestitvi odrazi že v imenovanju uradnika v najnižji naziv zahtevnejšega delovnega mesta, saj sta (delovno mesto in naziv) praviloma uvrščena v višje plačne razrede. Za eno stopnjo višji naziv (pospešeno napredovanje) pa lahko napreduje uradnik le, če so izpolnjeni pogoji za tako napredovanje. Ne ZJU, ne Uredba o napredovanju uradnikov v nazive ne dopuščajo imenovati uradnika v višji naziv od izhodiščnega na tem delovnem mestu zgolj zato, ker ta izpolnjuje pogoje za imenovanje v ta naziv. Imenovanje v višji naziv ureja ZSPJS, ki pa tako imenovanje povezuje le z napredovanjem. Prvi odstavek 20. člena ZSPJS pri premestitvah določa le ohranitev plačnih razredov, doseženih z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu, drugi odstavek tega člena pa ureja določitev plačnih razredov pri napredovanju v naziv ali višji naziv. Tudi iz te določbe jasno izhaja, da gre za prenos prej doseženih plačnih razredov, ki se lahko zaradi napredovanja povečajo za največ tr

V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.

Pri odločanju o sprejeti delovni oceni gre za odločanje o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja, saj delovna ocena neposredno vpliva na pravico uradnika do napredovanja v naziv in na začetek postopka za ugotavljanje nesposobnosti, zaradi česar je po zahtevi za preizkus ocene pred komisijo in pritožbi na komisijo za delovna razmerja dopustno sodno varstvo.

Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.