45. člen ZNDM-2
(1)Z globo najmanj 400 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
1.ne pusti proste poti za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena);
2.seje ali sadi nekatere vrste rastlin ali drevja v nasprotju z odločbo (tretji odstavek 12. člena);
3.prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali izven delovnega časa (prvi odstavek 5. člena Zakonika o schengenskih mejah);
4.prestopi državno mejo zaradi nepredvidljivih nujnih okoliščin, pa o tem takoj ne obvesti policije (drugi odstavek 15. člena);
5.se giblje ali zadržuje na območju mejnega prehoda, pa za to nima upravičenega razloga (četrti odstavek 22. člena);
6.na območju mejnega prehoda ne upošteva navodil in odredb policista, ki opravlja mejno kontrolo (24. člen);
7.brez soglasja kakor koli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena);
8.ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, drugi in tretji odstavek 26. člena tega zakona);
9.se izmakne mejni kontroli ali se poskuša izmakniti mejni kontroli (prvi odstavek 27. člena);
10.samovoljno zapusti območje mejnega prehoda, dokler mejna kontrola ni opravljena (prvi odstavek 27. člena);
11.se pri mejni kontroli izkaže s tujo ali neveljavno listino za prestop državne meje (prvi odstavek 27. člena);
12.ne pojasni vseh okoliščin, pomembnih za prehod državne meje ali ne upošteva navodil in odredb policistov, ki opravljajo mejno kontrolo (drugi in tretji odstavek 27. člena).
(2)Z globo od 200 do 500 eurov se za prekršek kaznuje državljan Republike Slovenije, če prestopi državno mejo Republike Slovenije brez veljavne osebne izkaznice ali veljavne potne listine (tretji odstavek 15. člena).
- VSM Sodba PRp 241/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
Storilec državne meje izven mejnega prehoda ni prestopil zaradi dogajanja ali stanja, na katerega ni imel vpliva, ampak zato, ker v času sprejetih ukrepov zaradi epidemije Covid-19 ni izpolnjeval pogoja PCT, česar pa zaradi njegovih osebnih prepričanj, ker se z ukrepi ni strinjal, ni mogoče šteti kot subjektivnih okoliščin takšne narave, ki delajo storjeni prekršek posebno lahek.
- VSC Sklep PRp 101/2018Višje sodišče v Celju · 2018
Natančno branje zakonskih določb, na podlagi katerih se obdolženki očita storitev prekrška po 11. točki člena 45 ZNDM-2 pokaže, da je za obstoj tega prekrška dovolj ugotovitev, da se oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, izkaže z neveljavno listino za prestop državne meje, neveljavna listina pa je tudi osebna izkaznica, katere veljavnost je preklicana. Po povedanem torej ne drži pritožbeni očitek o tem, da je za obstoj tega prekrška relevantno dejstvo, ali se je obdolženka izkazala z lastno osebno izkaznico, ki je bila neveljavna ali pa z osebno izkaznico, last tretje osebe.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba PRp 241/2022Višje sodišče v Mariboru · 9. 11. 2022besedilo 2017–2025
Storilec državne meje izven mejnega prehoda ni prestopil zaradi dogajanja ali stanja, na katerega ni imel vpliva, ampak zato, ker v času sprejetih ukrepov zaradi epidemije Covid-19 ni izpolnjeval pogoja PCT, česar pa zaradi njegovih osebnih prepričanj, ker se z ukrepi ni strinjal, ni mogoče šteti kot subjektivnih okoliščin takšne narave, ki delajo storjeni prekršek posebno lahek.
- VSC Sklep PRp 101/2018Višje sodišče v Celju · 25. 9. 2018besedilo 2017–2025
Natančno branje zakonskih določb, na podlagi katerih se obdolženki očita storitev prekrška po 11. točki člena 45 ZNDM-2 pokaže, da je za obstoj tega prekrška dovolj ugotovitev, da se oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, izkaže z neveljavno listino za prestop državne meje, neveljavna listina pa je tudi osebna izkaznica, katere veljavnost je preklicana. Po povedanem torej ne drži pritožbeni očitek o tem, da je za obstoj tega prekrška relevantno dejstvo, ali se je obdolženka izkazala z lastno osebno izkaznico, ki je bila neveljavna ali pa z osebno izkaznico, last tretje osebe.