29. člen ZNDM-2

Za pregled vozila po ZNDM-2 zadošča že sum, ki je najnižji dokazni standard. Stopnja suma v okviru izvajanja izravnalnih ukrepov je enaka kot pri vseh drugih policijskih pooblastilih. Vezana je na osnovne policijske ugotovitve v postopkih, kar pomeni, da zanjo ne zadošča le domneva. Iz zapisnika o ogledu ni razvidno, zakaj bi bilo s preiskovalnim dejanjem nevarno odlašati oziroma zakaj o izvedbi ogleda ni bil obveščen tudi obsojenec oziroma njegov zagovornik. Pri tem je odločilno, da obsojenec v času izvedbe ogleda ni bil na primer na begu ali na organom pregona neznanem kraju, temveč je bil v policijskem pridržanju. Glede na navedeno ni bilo nobenih ovir, da policija obsojencu ne bi zagotovila navzočnosti pri izvedbi ogleda zaseženega vozila. Ker ni ravnala tako, mu je z izvedbo ogleda v njegovi nenavzočnosti kršila jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Obdolženec, ki na predobravnavnem naroku prizna krivdo ali sklene sporazum o priznanju krivde s tožilstvom, dejansko prizna nič več in nič manj kot odločilna dejstva, na katerih temelji kazenskopravni očitek, s tem pa (posredno) tudi dokazno podlago, na kateri ta dejstva temeljijo. Vendar pa se obdolžen

Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da gre pri ugotovitvi, da obtoženi A. A. tudi posoja telefon, za naključno pridobljen dokaz, ki ni neposredna posledica operativnega dela policije temveč ravnanja obtoženega A. A.mpare samega, za katerega pa je bilo prisluškovanje zakonito odrejeno. Iz obrazložitve odredbe opr. št. Pp 8/13 z dne 6.3.2014, s katero so bili izpodbijani ambientalni prisluhi v B. B. vozilu odrejeni, je razvidno, da je preiskovalna sodnica nujnost posega za doseganje zastavljenih ciljev videla v tem, da je s strani tožilstva predlagani ukrep tisti, ki lahko, prav zaradi zaupnosti in prepričanja o varnosti in nedotakljivosti vozila kot tistega prostora, ki lahko obema osumljenima, t.j. B. B. in F. F. nudi navidezno zaščito in po drugi strani mesto, kjer dejansko prav iz tega razloga prihaja do konkretnih pogovorov v zvezi s podrobnostmi izvrševanja kaznivih dejanj. Tak test nujnosti pa je preiskovalna sodnica dopolnila s tem, ko je ocenila, da prav zaradi zgoraj navedene okoliščine pomeni izvajanje odrejenega ukrepa edino možnost za pridobitev konkretnih podatkov o tem, kje so začetne in kje končne destinacije transporta mamila in o osebah, ki so

Vprašanje, ali je bila preiskava vozila, ki ga je vozil obsojenec, opravljena zakonito, je treba presojati z vidika predpisov, ki so v kritičnem času urejali delovanje policije na mejnem prehodu in predpisov, ki so urejali carinski nadzor. Po navedeni ureditvi lahko policisti, ki izvajajo mejno kontrolo, opravijo pregled prevoznega sredstva in v primeru suma prevoza prepovedanih predmetov tudi preiskavo prevoznega sredstva brez odredbe sodišča. Enako velja za carinske organe v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe. Takšno ravnanje mejnih policistov in carinikov tako samo po sebi ne pomeni kršitve določb 214., 215. in 219. člena ZKP. Kot je bilo že pojasnjeno, za pregled vozila po ZNDM-2A zadošča zelo nizek dokazni standard - sum. Takšnemu dokaznemu standardu pa je bilo vsekakor zadoščeno z zaznavo izkušenega obmejnega policista, ki se je v skladu s svojimi pooblastili, po oceni obeh nižjih sodišč za natančen pregled vozila odločil na podlagi informacij, ki jih je pridobil od kriminalista iz Ljubljane in dejstva, da je na sredinski konzoli obsojenčevega vozila opazil razstavljen

Policija ima po 35. členu ZNDM-2 (izravnalni ukrepi) posebno policijsko pooblastilo, da sme ob določenih varnostnih predpostavkah, ki se nanašajo na mejne varnostne probleme, tudi v notranjosti države opraviti osebno kontrolo, kontrolo prometnega sredstva in kontrolo stvari. Pri odkrivanju oziroma preprečevanju kaznivih dejanj ter čezmejni kontroli v zvezi z mamili pomenijo tudi izravnalni ukrepi v notranjosti države ukrepe za zagotovitev notranje varnosti.