(1)Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora, oziroma upravljavec predelovalnega obrata z namenom, da so izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi iz te uredbe, so:
1.zmanjšanje porabe sveže vode za čiščenje z uporabo čistilnih postopkov varčnih z vodo, kakor so visokotlačno pranje, uporaba separacijskih ukrepov v krogotokih ali uvedba zaprtega sistema pranja opreme, tam kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno;
2.zapiranje krogotokov hladilne vode in ponovna uporaba zgolj toplotno obremenjene hladilne vode v proizvodnem procesu;
3.zapiranje krogotokov za transportno vodo, če ni mogoče uporabljati suhega transporta;
4.zaščita odtokov iz naprave z mrežicami ali loputami za preprečevanje prehajanja trdnih delcev v odpadno vodo;
5.uporaba kemikalij, ki vsebujejo kar najmanj aktivnega klora, pri čiščenju in dezinfekciji;
6.zamenjava dezinfekcijskih sredstev, ki vsebujejo aktivni klor s sredstvi, ki so manj nevarna za vodno okolje, kot je na primer perocetna kislina, če tehnologija in zahteve po higieni to dopuščajo;
7.izvajanje ukrepov preprečevanja zastajanja industrijske odpadne vode v kanalizacijskih ceveh naprave;
8.uporaba sit za zadrževanje trdnih delcev pred vstopom v kanalizacijske cevi naprave;
9.odstranjevanje maščob iz odpadne vode z uporabo lovilcev maščob;
10.preprečevanje izpuščanja trdnih in neraztopljenih odpadkov s filtrirnimi napravami ali napravami za flotacijo v primeru neposrednega odvajanja odpadne vode v vode;
11.enakomerno odvajanje odpadne vode na čistilno napravo s časovno zamaknjenim praznjenjem kuhalnih kotlov in drugih večjih posod;
12.fizikalno-kemijsko in biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo in odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju v vodo;
13.fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri odvajanju odpadne vode v javno kanalizacijo;
14.namestitev rezervoarjev za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, kot so kri ali živalska mast, na betonsko površino in nameščanje opreme za preprečevanje prepolnitve ter lovilne sklede s prostornino, ki je enaka najmanj 110 odstotkov prostornine največjega rezervoarja, ki je z njo povezan;
15.izvajanje ukrepov za zmanjšanje časa skladiščenja stranskih živalskih proizvodov na kraju nastanka, njihovo shranjevanje v zaprtih posodah pri temperaturah do največ 10 °C za kri in največ 5 °C za trdne odpadke, če je tehnološko izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
(2)Dodatni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora, so:
1.vozila za dovoz živali je treba najprej mehansko očistiti in šele nato oprati z uporabo visokotlačnih postopkov;
2.uporaba tehnik za optimalno izkrvavitev živali in čim večje zajetje krvi;
3.odpadke iz tal klavniških prostorov je potrebno najprej odstraniti z uporabo suhih metod, ter šele nato uporabiti tehnike čiščenja iz prvega odstavka tega člena.
(3)Dodatni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora iz velikih živali, so:
1.prenehanje hranjenja živali 12 ur pred klanjem, ter zmanjšanje zadrževalnega časa živali v začasnem hlevu;
2.dovod pitne vode v začasni hlev glede na potrebe živali;
3.začasne hleve za živali je treba najprej mehansko očistiti in šele nato oprati z uporabo tehnik čiščenja iz prvega odstavka tega člena;
4.uporaba tehnik pranja prašičev s sploščenimi brizgalnimi šobami in časovno omejenim delovanjem;
5.uporaba tehnik sterilizacije žag za razpolovitev z avtomatsko upravljanimi sterilizatorji na vročo vodo;
6.uporaba tunela z vodno prho oziroma meglo, ali uporaba hitro ohlajevalnega tunela za hlajenje obdelovancev.
(4)Dodatni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec predelovalnega obrata z namenom čim manjšega onesnaževanja okolja in porabe vode, so:
1.skrajšanje časa med nastankom in obdelavo živalskih stranskih proizvodov z uporabo neprekinjenih postopkov obdelave. Predelovalni obrati, ki zaradi tehnologije obdelave stranskih proizvodov uporabljajo začasna skladišča morajo zagotoviti skladiščenje pri temperaturah do največ 10 °C;
2.toplotna dezinfekcija odpadne vode nečistega dela predelave iz prejšnje točke, če zapiranje krogotoka odpadne vode ni možno;
3.najmanjša možna uporaba kemikalij, ki izločajo ali vsebujejo halogene, pri postopku dezodoriranja;
4.prednostna uporaba suhih tehnik za čiščenje vonjav pred tehnikami, ki uporabljajo za čiščenje vodo, kot je uporaba biofiltrov.