64. člen EZ-UPB2
Stečajni upravitelj mora poskrbeti, da se izvajanje gospodarske javne službe izvaja v neokrnjenem obsegu. Stečaj izvajalca gospodarske javne službe se ne glede na 3. točko prvega odstavka 146. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, lahko opravi le s prodajo celotnega podjetja. Kupec z nakupom podjetja, ki izvaja gospodarsko javno službo, prevzame v celoti tudi vse obveznosti pod enakimi pogoji, kot jih je prevzelo podjetje v stečaju.
- UPRS sodba I U 1234/2013Upravno sodišče RS · 2014
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za dodelitev podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivega (sončnega) vira energije v obliki finančne pomoči za tekoče poslovanje. Kljub temu, da je bil prvostopenjski akt razveljavljen, je sodišče zadevo obravnavalo po vsebini in tožbe ni zavrglo. Razveljavitev namreč učinkuje ex nunc, torej od sedaj, kar pomeni, da ima izpodbijana odločba vse pravne učinke do njene razveljavitve. Spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, je začela veljati 1. 12. 2012, tožnik pa je vlogo za finančno pomoč vložil 7. 1. 2013, ko je torej že veljala spremenjena Uredba, zato prvostopenjskemu organu ni možno očitati, da bi uporabil nezakonit predpis. Tožnik dokazuje, da je sprememba Uredbe protiustavna, ker v postopku sprejemanja splošna in strokovna javnost nista bili obveščeni o nameravani spremembi Uredbe, ki je podpore znižala. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da Uredba temelji na tedaj veljavnem 64.n členu EZ, ki je vladi dal pravico, da sama odloči o podporah tako, da jih bodisi zvišuje bodisi znižuje ali pa jih tudi sploh ne podeli. Zaradi takega zakonskega besedila
- UPRS sodba I U 1741/2013Upravno sodišče RS · 2014
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP. Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS. Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 7. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1234/2013Upravno sodišče RS · 25. 7. 2014
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za dodelitev podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivega (sončnega) vira energije v obliki finančne pomoči za tekoče poslovanje. Kljub temu, da je bil prvostopenjski akt razveljavljen, je sodišče zadevo obravnavalo po vsebini in tožbe ni zavrglo. Razveljavitev namreč učinkuje ex nunc, torej od sedaj, kar pomeni, da ima izpodbijana odločba vse pravne učinke do njene razveljavitve. Spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, je začela veljati 1. 12. 2012, tožnik pa je vlogo za finančno pomoč vložil 7. 1. 2013, ko je torej že veljala spremenjena Uredba, zato prvostopenjskemu organu ni možno očitati, da bi uporabil nezakonit predpis. Tožnik dokazuje, da je sprememba Uredbe protiustavna, ker v postopku sprejemanja splošna in strokovna javnost nista bili obveščeni o nameravani spremembi Uredbe, ki je podpore znižala. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da Uredba temelji na tedaj veljavnem 64.n členu EZ, ki je vladi dal pravico, da sama odloči o podporah tako, da jih bodisi zvišuje bodisi znižuje ali pa jih tudi sploh ne podeli. Zaradi takega zakonskega besedila
- UPRS sodba I U 1741/2013Upravno sodišče RS · 11. 6. 2014
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP. Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS. Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v