30. člen EZ-UPB2
Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina je obvezna republiška gospodarska javna služba. Dejavnosti sistemskega operaterja skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin sta izbirni republiški gospodarski javni službi. Gospodarske javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena se opravljajo na podlagi koncesije, ki se podeli za največ 35 let. S koncesijo se ne pridobi izključna pravica opravljanja teh gospodarskih javnih služb. Organiziranje trga z zemeljskim plinom je izbirna republiška gospodarska javna služba. Vlada lahko določi kot organizatorja trga izvajalca gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo. Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem sta izbirni lokalni gospodarski javni službi. Kadar samoupravna lokalna skupnost uvede dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina kot lokalno gospodarsko javno službo, uredi organizacijo in način njenega izvajanja v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, pri čemer lahko podeli pravico izvajanja te gospodarske javne službe za največ 35 let.
- VSRS Sodba X Ips 90/2011Vrhovno sodišče RS · 2013
30. člen EZ prepušča občini (le) ureditev organizacije in načina izvajanja dejavnosti javne službe oskrbe s plinom. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno pooblastilo v zakonu ne zajema določitve dodatnega kriterija razmejitve med omrežjema v občinskem odloku (kriterij 16 barov) niti ne dopušča razlage, da lahko revidentka z odlokom samostojno določi obveznost predaje določenega omrežja izvajalcu. Z določitvijo obveznosti predaje distribucijskega omrežja v prvem odstavku 37. člena Odloka v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Odloka je revidentka presegla okvir pooblastila v citiranem členu EZ, s čimer je nezakonito posegla v ureditev dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je izrecno določena z EZ in je bila podeljena tožeči stranki s koncesijo, s takšno ureditvijo v izpodbijanih določbah odloka pa je posledično posegla v pristojnost države.
- UPRS sodba I U 66/2010Upravno sodišče RS · 2010
Z vidika lastnikov obstoječih objektov 80. člen ZPNačrt pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tisto komunalno opremo, na katero doslej niso mogli priključiti svojih (obstoječih) objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključujejo na novo, medtem ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in omrežja infrastrukture, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb. Zgolj dejstvo, ali je sama gradila to omrežje, zato ni odločujočega pomena. 5. člen Odloka o komunalnem prispevku je v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega infrastrukture, ki je bila upoštevana pri izračunu povprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za 100 % opremljenost stavbnega zemljišča in izrabo 1,00 („e“), v nasprotju z 1. odstavkom 71. člena ZPNačrt. V nasprotju z ZPNačrt je 5. člen Odloka o komunalnem prispevku tudi v delu, ko določa, da se pri izračunu upošteva bruto površina investitorjevega objekta (faktor „b“), medtem ko je v 1. odstavku 82. člen
- UPRS sodba I U 1903/2009Upravno sodišče RS · 2010
Neutemeljena je tožnikova trditev, da Uredba o energetski infrastrukturi v smislu 6. alineje 2. člena govori o kompresorski postaji kot o celoti (vključujoč torej tudi nadzorni objekt in parkirišča), saj to stališče ne upošteva nadaljnjih členov (vključno s prilogo 1), ki podrobneje definirajo posamezne objekte, omrežja ali naprave energetske infrastrukture. Zato ni mogoče šteti, da se ta pojem raztega tudi na druge - spremljajoče – objekte, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, le iz razloga, ker so zgrajeni v okviru opravljanja iste dejavnosti (sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) in da zanje velja enak režim, kot ga za odmero NUSZ določa 218. člen ZGO-1 za zemljišča z zgrajenimi objekti gospodarske javne infrastrukture. Zgolj pavšalno nestrinjanje z obračunom, ne da bi tožnik navedel razloge, zakaj se ne strinja s stališčem pritožbenega organa, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 1. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 90/2011Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2013
30. člen EZ prepušča občini (le) ureditev organizacije in načina izvajanja dejavnosti javne službe oskrbe s plinom. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno pooblastilo v zakonu ne zajema določitve dodatnega kriterija razmejitve med omrežjema v občinskem odloku (kriterij 16 barov) niti ne dopušča razlage, da lahko revidentka z odlokom samostojno določi obveznost predaje določenega omrežja izvajalcu. Z določitvijo obveznosti predaje distribucijskega omrežja v prvem odstavku 37. člena Odloka v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Odloka je revidentka presegla okvir pooblastila v citiranem členu EZ, s čimer je nezakonito posegla v ureditev dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je izrecno določena z EZ in je bila podeljena tožeči stranki s koncesijo, s takšno ureditvijo v izpodbijanih določbah odloka pa je posledično posegla v pristojnost države.
- UPRS sodba I U 66/2010Upravno sodišče RS · 10. 6. 2010
Z vidika lastnikov obstoječih objektov 80. člen ZPNačrt pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tisto komunalno opremo, na katero doslej niso mogli priključiti svojih (obstoječih) objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključujejo na novo, medtem ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in omrežja infrastrukture, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb. Zgolj dejstvo, ali je sama gradila to omrežje, zato ni odločujočega pomena. 5. člen Odloka o komunalnem prispevku je v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega infrastrukture, ki je bila upoštevana pri izračunu povprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za 100 % opremljenost stavbnega zemljišča in izrabo 1,00 („e“), v nasprotju z 1. odstavkom 71. člena ZPNačrt. V nasprotju z ZPNačrt je 5. člen Odloka o komunalnem prispevku tudi v delu, ko določa, da se pri izračunu upošteva bruto površina investitorjevega objekta (faktor „b“), medtem ko je v 1. odstavku 82. člen
- UPRS sodba I U 1903/2009Upravno sodišče RS · 11. 3. 2010
Neutemeljena je tožnikova trditev, da Uredba o energetski infrastrukturi v smislu 6. alineje 2. člena govori o kompresorski postaji kot o celoti (vključujoč torej tudi nadzorni objekt in parkirišča), saj to stališče ne upošteva nadaljnjih členov (vključno s prilogo 1), ki podrobneje definirajo posamezne objekte, omrežja ali naprave energetske infrastrukture. Zato ni mogoče šteti, da se ta pojem raztega tudi na druge - spremljajoče – objekte, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, le iz razloga, ker so zgrajeni v okviru opravljanja iste dejavnosti (sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) in da zanje velja enak režim, kot ga za odmero NUSZ določa 218. člen ZGO-1 za zemljišča z zgrajenimi objekti gospodarske javne infrastrukture. Zgolj pavšalno nestrinjanje z obračunom, ne da bi tožnik navedel razloge, zakaj se ne strinja s stališčem pritožbenega organa, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.