23.a člen EZ-UPB2

Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije. Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je

SODO d.o.o. je po drugem odstavku 71. člena EZ po javnem pooblastilu pristojen odločati o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. V obravnavanem primeru pa je odločitev sprejel Elektro A. in ne SODO d.o.o., kar po presoji sodišča ni zakonito. SODO oziroma njegov direktor ne more s pooblastilom prenesti pristojnosti izdaje odločbe v upravnem postopku, uvedenem na podlagi drugega odstavka 71. člena EZ, na tretjo pravno osebo, kot to izhaja iz uvoda izpodbijane odločbe, saj bi to pomenilo prenos javnega pooblastila za izvrševanje funkcije uprave pravni osebi, kateri to pooblastilo z zakonom (ali na njegovi podlagi) ni bilo dano. Zakon torej nosilcu javnega pooblastila SODO d.o.o. dopušča prenos pooblastila v opisanem obsegu (za vodenje in odločanje v upravnem postopku) ''le'' na osebe, zaposlene pri A. d.d., ki pa (ne glede na to) ne odločajo v imenu A. d.d. , temveč v imenu SODO d.o.o. (kot nosilca javnega pooblastila).

Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.

Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.

A. d.o.o. oziroma njegov direktor ne more s pooblastilom prenesti funkcije vodenja in odločanja v upravnem postopku, uvedenem na podlagi drugega odstavka 71. člena EZ, na tretjo pravno osebo, saj bi to pomenilo prenos javnega pooblastila za izvrševanje funkcije uprave pravni osebi, kateri to pooblastilo z zakonom (ali na njegovi podlagi) ni bilo dano.

Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja. Le-to je v drugem odstavku 71. člena EZ izrecno, in torej „z zakonom“ podeljeno družbi SODO d.o.o., medtem ko za nadaljnji prenos javnih pooblastil, to je za prenos javnih pooblastil „na podlagi zakona“, kot druge možnosti za njihovo pridobitev iz 121. člena Ustave RS, po presoji sodišča v citiranih določbah EZ ni podlage. Elektropodjetja torej niso tista, ki lahko, glede na 71. člen EZ, odločajo o tej zadevi, ampak je to lahko le SODO d.o.o. kot nosilec javnih pooblastil, njegov zakoniti zastopnik, tj. direktor, pa lahko pooblasti osebe, zaposlene pri tretji pravni osebi (kot npr. pri elektropodjetju), da vodijo in odločajo v postopkih iz 71. člena EZ.

Pri obveznostih javnopravne narave vsakokratni znesek obveznosti obračuna običajno tisti organ ali subjekt, ki je za to pooblaščen po predpisu ali javnopravnem splošnem aktu. Možnost, da bi znesek vsakokratnih obveznosti določal tisti, ki je dolžan te obveznosti izpolnjevati, predpisi določajo izjemoma (npr. institut samoobdavčitve po davčni zakonodaji), ne pa kot pravilo. Niti EZ niti na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi oziroma splošna akta, veljavni v času odločanja o tožničini zahtevi, niso določali, da omrežnino obračunava uporabnik elektroenergetskega sistema sam.

Glede zakonitosti odločanja upravnih organov v posameznih upravnih zadevah (6. člen ZUP) velja splošno pravilo, da se ob odločanju na prvi stopnji uporabljajo zakoni, predpisi oziroma splošni akti, ki veljajo na dan izdaje odločbe, kolikor posamezni zakoni ne določajo drugače (primerjaj 155. člen URS). To velja tudi za obravnavano upravno zadevo, ki po vsebini predstavlja upravno reševanje spora med tožnico in SODO na podlagi 88. člena EZ.