22. člen EZ-UPB2
Sistemski operater prenosnega omrežja je odgovoren za: - izvajanje prenosa električne energije; - vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja električne energije; - zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, tako da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja; - zanesljivost oskrbe z električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja; - upravljanje pretokov električne energije v omrežju in zagotavljanje sistemskih storitev; - nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja; - zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano; - zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja; - vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja električne energije; - napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
- UPRS sodba I U 1243/2013Upravno sodišče RS · 2014
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Prvostopenjski organ je moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom. Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre namreč za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Za neprave stvarne služnosti pa 226. člen SPZ določa, da se zanje glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, je mogoče opreti tudi
- UPRS sodba II U 407/2009Upravno sodišče RS · 2010
Tudi če bi pritožbeni organ odgovor predlagatelja tožnici vročil, bi slednja novih dejstev in dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločitvi, ne mogla več navesti, saj sme pritožnik nova dejstva in dokaze v postopku navajati najpozneje v pritožbi, in še to le v primeru, če izkaže, da jih ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Ker ustanovitev služnosti v javno korist lastninsko upravičenje služnostnega zavezanca omejuje v najmanjši možni meri, odločitev o prevzemu v last tudi preostalih nepremičnin v postopkih ustanovitve služnosti (razen izjemoma v primeru posebej utemeljenih okoliščin) že po naravi stvari ni mogoča. Upravni organ je odločitev o stroških oprl na določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki pa v obravnavani zadevi ne predstavlja podlage za odločitev o stroških. V navedeni določbi so namreč kot stroški v zvezi z razlastitvijo mišljeni stroški iz drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 (npr. selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine) in ne stroški, ki nastanejo stranki med samim postopkom ali zaradi postopka, katere primeroma našteva prvi odstavek 113. člen ZUP (potni st
- VSRS Sodba X Ips 29/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Dobiček iz prezasedenosti (čezmejnih avkcij) ni izključen kot prihodek pri določanju cen sistemskih storitev.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 2. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1243/2013Upravno sodišče RS · 18. 2. 2014
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Prvostopenjski organ je moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom. Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre namreč za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Za neprave stvarne služnosti pa 226. člen SPZ določa, da se zanje glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, je mogoče opreti tudi
- UPRS sodba II U 407/2009Upravno sodišče RS · 17. 3. 2010
Tudi če bi pritožbeni organ odgovor predlagatelja tožnici vročil, bi slednja novih dejstev in dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločitvi, ne mogla več navesti, saj sme pritožnik nova dejstva in dokaze v postopku navajati najpozneje v pritožbi, in še to le v primeru, če izkaže, da jih ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Ker ustanovitev služnosti v javno korist lastninsko upravičenje služnostnega zavezanca omejuje v najmanjši možni meri, odločitev o prevzemu v last tudi preostalih nepremičnin v postopkih ustanovitve služnosti (razen izjemoma v primeru posebej utemeljenih okoliščin) že po naravi stvari ni mogoča. Upravni organ je odločitev o stroških oprl na določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki pa v obravnavani zadevi ne predstavlja podlage za odločitev o stroških. V navedeni določbi so namreč kot stroški v zvezi z razlastitvijo mišljeni stroški iz drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 (npr. selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine) in ne stroški, ki nastanejo stranki med samim postopkom ali zaradi postopka, katere primeroma našteva prvi odstavek 113. člen ZUP (potni st
- VSRS Sodba X Ips 29/2009Vrhovno sodišče RS · 9. 12. 2009
Dobiček iz prezasedenosti (čezmejnih avkcij) ni izključen kot prihodek pri določanju cen sistemskih storitev.