75. člen ZEKom-UPB1

Iz pogodbe izhaja, da je možna odstranitev bazne postaje sistema GSM najpozneje v roku treh mesecev po prenehanju opravljanja telekomunikacijske dejavnosti. Zato bi tožeča stranka morala najprej s tožbo doseči, da bi drugopogodbena stranka prenehala opravljati telekomunikacijske dejavnosti, kajti šele nato sledi odstranitev bazne postaje GSM na stroške druge pogodbenice ter vrnitev zemljišč v prvotno stanje. Kot je razvidno iz prej navedene obrazložitve sodišča prve stopnje bazna postaja še vedno obratuje, zato njena odstranitev po tožbenem zahtevku še ni mogoča. Res je, da je bila s pogodbo z dne 12. 6. 2008 ustanovljena negativna služnost, v 2. členu pa je bilo dogovorjeno tudi, da se prepove podaljšanje obstoječih pogodb, ki bi omogočale oziroma onemogočale vknjižbo izvedbe negativne služnosti. Kljub takšni prepovedi sta toženi stranki nato služnostno pogodbo podaljšali še za 10 let. To sta storili - sklenili na podlagi Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij; pogodba št. MB7321 in sta ugotovili, da je S. d.d. z izjavo z dne 17. 5. 2014 uveljavil pravice iz 9. člena osnovne pogodbe do trajanja pogodbenega razmerja za nadaljnjih 10 let tako, da pogodbeno razmerje določ

Stališče izpodbijane sodbe, da je toženka glede na to, da sta ji tožnika 15. 2. 1992 dala pisno soglasje za postavitev antenskega stolpa na njuni nepremičnini in da je za postavitev tega stolpa morala pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, na podlagi 271. člena SPZ pridobila stavbno pravico, in da zato zatrjevana namestitev sistema mobitel na antenskem stolpu, ne da bi tožnika v to privolila, ne predstavlja posega v lastninsko pravico tožnikov, je materialnopravno zmotno.

Z vidika lastnikov obstoječih objektov 80. člen ZPNačrt pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tisto komunalno opremo, na katero doslej niso mogli priključiti svojih (obstoječih) objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključujejo na novo, medtem ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in omrežja infrastrukture, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb. Zgolj dejstvo, ali je sama gradila to omrežje, zato ni odločujočega pomena. 5. člen Odloka o komunalnem prispevku je v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega infrastrukture, ki je bila upoštevana pri izračunu povprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za 100 % opremljenost stavbnega zemljišča in izrabo 1,00 („e“), v nasprotju z 1. odstavkom 71. člena ZPNačrt. V nasprotju z ZPNačrt je 5. člen Odloka o komunalnem prispevku tudi v delu, ko določa, da se pri izračunu upošteva bruto površina investitorjevega objekta (faktor „b“), medtem ko je v 1. odstavku 82. člen

V konkretnem primeru je imela tožena stranka pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna. Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.

Tožena stranka je imela pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi. Statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.

Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi. Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.

S tem, ko je upravni organ odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od površin stavb, v katerih se nahaja elektronska komunikacijska oprema, je rezultat enak, kot da bi odmeril nadomestilo od površine zemljišča, na katerem se nahaja sama elektronska komunikacijska oprema. S tem je ravnal v nasprotju z 218. členom ZGO-1.