118. člen ZEKom-UPB1
(postopek pred agencijo)
(1)Agencija vodi postopek ter izdaja odločbe in druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Kadar ta zakon določa, da se odločba ali drug posamični akt izda po javnem razpisu, izvede agencija pred uvedbo upravnega postopka postopek javnega razpisa po tem zakonu.
(2)Odločba ali drug posamičen akt agencije sta v upravnem postopku dokončna, če ta zakon ne določa drugače.
(3)Agencija sama opravlja upravno izvršbo svojih izvršljivih odločb in lahko pri tem izreka ustrezne kazni in uporablja prisilne ukrepe, ki so predpisani z zakonom o splošnem upravnem postopku. Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
- UPRS sodba I U 403/2012Upravno sodišče RS · 2013
Glede odločb, ki jih je izdal APEK, ni organa druge stopnje (s pristojnostjo nadzorstvene pravice), kar je v postopku preizkusa tudi pravilno zaključil upravni organ. Prav tako ni organa, ki bi bil po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom APEK, saj APEK po ZEKom šteje za neodvisen regulativni organ.
- UPRS sodba in sklep I U 2074/2011Upravno sodišče RS · 2011
Obrazložitev odločbe mora obsegati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka in je po ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.
- UPRS sodba in sklep I U 2046/2011Upravno sodišče RS · 2011
Da je tožena stranka mogla sprejeti odločitev o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zadevi v obrazložitvi odločbe to tudi argumentirati. Prav tako bi morala navesti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 3. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 403/2012Upravno sodišče RS · 20. 3. 2013
Glede odločb, ki jih je izdal APEK, ni organa druge stopnje (s pristojnostjo nadzorstvene pravice), kar je v postopku preizkusa tudi pravilno zaključil upravni organ. Prav tako ni organa, ki bi bil po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom APEK, saj APEK po ZEKom šteje za neodvisen regulativni organ.
- UPRS sodba in sklep I U 2074/2011Upravno sodišče RS · 9. 12. 2011
Obrazložitev odločbe mora obsegati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka in je po ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.
- UPRS sodba in sklep I U 2046/2011Upravno sodišče RS · 7. 12. 2011
Da je tožena stranka mogla sprejeti odločitev o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zadevi v obrazložitvi odločbe to tudi argumentirati. Prav tako bi morala navesti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
- VSRS Sklep X Ips 506/2010Vrhovno sodišče RS · 29. 9. 2011
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti. Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.