110. člen ZEKom-UPB1
(podatki o naročnikih)
(1)Operaterji lahko zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke: 1. osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko; 2. dejavnost naročnika na njegovo željo; 3. naslov naročnika; 4. naročniško številko oziroma tudi druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika; 5. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika ali naslov njegove elektronske pošte; 6. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb; 7. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.
(2)Zbrane podatke iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja le za: 1. sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe; 2. zaračunavanje storitev; 3. pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu s tem zakonom.
(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena se mora ob prenehanju naročniškega razmerja hraniti še eno leto od takrat, ko je bil naročniku izstavljen obračun za opravljene storitve, če je v tem času izdana odredba pristojnega organa za hranjenje in posredovanje teh podatkov, pa še toliko časa, kot je določeno v odredbi pristojnega organa.
- UPRS sodba I U 1326/2012Upravno sodišče RS · 2014
Toženka je odločitev oprla na stališče, da smejo operaterji o svojih naročnikih zbirati le v prvem odstavku 110. člena ZEKom taksativno navedene osebne podatke oziroma da se glede na omenjeno zakonsko določbo tožnica ne more sklicevati na osebno privolitev posameznika kot pravno podlago za obdelavo oziroma hrambo podatkov o številki in veljavnosti osebnega dokumenta naročnika po tem, ko je naročniška pogodba že sklenjena. S tem je toženka napačno uporabila materialno pravo. Prvi odstavek 110. člena ZEKom je namreč po mnenju sodišča treba razumeti kot določbo, s katero je bila operaterjem že na podlagi zakona (v smislu določil prvega odstavka 8. oziroma prvega odstavka 10. člena ZVOP-1) dana podlaga za zbiranje v tej določbi naštetih osebnih podatkov svojih naročnikov za namene, določene v drugem odstavku 110. člena ZEKom; ne pa kot določbo, ki bi izključevala možnost, da operater druge osebne podatke zbira oziroma obdeluje na kakšni drugi pravni podlagi, npr. na podlagi osebne privolitve posameznika. Kot osebno privolitev posameznika, ki pomeni ustrezno podlago za obdelavo osebnih podatkov, je mogoče šteti zgolj tisto izjavo volje posameznika, da se njegovi osebni podatki
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1326/2012Upravno sodišče RS · 30. 1. 2014
Toženka je odločitev oprla na stališče, da smejo operaterji o svojih naročnikih zbirati le v prvem odstavku 110. člena ZEKom taksativno navedene osebne podatke oziroma da se glede na omenjeno zakonsko določbo tožnica ne more sklicevati na osebno privolitev posameznika kot pravno podlago za obdelavo oziroma hrambo podatkov o številki in veljavnosti osebnega dokumenta naročnika po tem, ko je naročniška pogodba že sklenjena. S tem je toženka napačno uporabila materialno pravo. Prvi odstavek 110. člena ZEKom je namreč po mnenju sodišča treba razumeti kot določbo, s katero je bila operaterjem že na podlagi zakona (v smislu določil prvega odstavka 8. oziroma prvega odstavka 10. člena ZVOP-1) dana podlaga za zbiranje v tej določbi naštetih osebnih podatkov svojih naročnikov za namene, določene v drugem odstavku 110. člena ZEKom; ne pa kot določbo, ki bi izključevala možnost, da operater druge osebne podatke zbira oziroma obdeluje na kakšni drugi pravni podlagi, npr. na podlagi osebne privolitve posameznika. Kot osebno privolitev posameznika, ki pomeni ustrezno podlago za obdelavo osebnih podatkov, je mogoče šteti zgolj tisto izjavo volje posameznika, da se njegovi osebni podatki