8. člen ZPDZC-UPB1
Sosedska pomoč
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
- VSL Sodba I Cpg 35/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Obveznost vračila javnih sredstev je po noveli ZPDZC-C veljala zgolj tedaj, če je bila taka obveznost dogovorjena s pogodbo.
- VDSS sodba Psp 319/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Vožnje motornega vozila za podjetnika, katerega dejavnost je prevoz blaga, brez pogodbe o zaposlitvi oziroma druge ustrezne pogodbe, brez potnega naloga in brez ustrezne prevozne licence, ni mogoče šteti za medsebojno sosedsko pomoč, temveč gre za delo na črno. Toženec je tožnika zakonito izbrisal iz evidence brezposelnih oseb, potem ko je bilo med inšpekcijskim pregledom inšpektorja za delo pri podjetniku prevozniku ugotovljeno, da je tožnik, sicer prijavljen v evidenco brezposelnih oseb, brez pogodbe in brez ustrezne prevozne licence vozil tovorno vozilo. S tem je namreč opravljal delo na črno.
- VSRS Sodba in sklep X Ips 744/2004Vrhovno sodišče RS · 2008
Na podlagi 1. odstavka 117. člena Zakona o inšpekciji za delo, inšpektor za delo z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec ni sklenil pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. Ker tožeča stranka ni sklenila pogodbe, sam ustni dogovor pa ni dovolj, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 35/2018Višje sodišče v Ljubljani · 6. 2. 2019
Obveznost vračila javnih sredstev je po noveli ZPDZC-C veljala zgolj tedaj, če je bila taka obveznost dogovorjena s pogodbo.
- VDSS sodba Psp 319/2010Višje delovno in socialno sodišče · 1. 7. 2010
Vožnje motornega vozila za podjetnika, katerega dejavnost je prevoz blaga, brez pogodbe o zaposlitvi oziroma druge ustrezne pogodbe, brez potnega naloga in brez ustrezne prevozne licence, ni mogoče šteti za medsebojno sosedsko pomoč, temveč gre za delo na črno. Toženec je tožnika zakonito izbrisal iz evidence brezposelnih oseb, potem ko je bilo med inšpekcijskim pregledom inšpektorja za delo pri podjetniku prevozniku ugotovljeno, da je tožnik, sicer prijavljen v evidenco brezposelnih oseb, brez pogodbe in brez ustrezne prevozne licence vozil tovorno vozilo. S tem je namreč opravljal delo na črno.
- VSRS Sodba in sklep X Ips 744/2004Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2008
Na podlagi 1. odstavka 117. člena Zakona o inšpekciji za delo, inšpektor za delo z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec ni sklenil pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. Ker tožeča stranka ni sklenila pogodbe, sam ustni dogovor pa ni dovolj, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
- VSRS Sodba X Ips 608/2004Vrhovno sodišče RS · 29. 11. 2007
ZPDZC v 7. členu določa aktivnosti, ki predstavljajo izjemo od opravljanja dela na črno, med njimi medsosedsko pomoč, katera mora po 8. členu ZPDZC imeti kumulativno izpolnjene sledeče pogoje: 1. gre za opravljanje dela med sosedi, 2. med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, 3. med njimi ni sklenjene pogodbe in 4. delo je opravljeno brez plačila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo zakon, ko je ugotovilo, da so "sosedi" v smislu ZPDZC lahko le fizične osebe, medtem ko je iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru razvidno, da je naročnik pravna oseba. Nadalje medsosedsko pomoč izključuje tudi dejstvo, da delo ni bilo opravljeno brez plačila, saj je prvostopno sodišče ugotovilo, da plačilo za delo še ni bilo dogovorjeno, nikakor pa ni šlo za brezplačno opravljanje dela.