19. člen
(klinični nadzor in hitrost transfuzije)
(1)Pred transfuzijo je treba zabeležiti osnovne vitalne znake bolnika v transfuzijski list, kot so telesna temperatura, tlak, pulz in frekvenca dihanja.
(2)Med transfuzijo komponent krvi je treba bolnika skrbno opazovati. To se še posebej nanaša na prvih 15 minut transfuzije, v katerih se bolj pogosto pojavijo klinično pomembne reakcije na transfuzijo krvi in komponent krvi.
(3)Priporočeni so naslednji režimi transfundiranja:
- vsi pripravki se transfundirajo skozi ustrezne filtre,
- koncentrirani eritrociti (v nadaljnjem besedilu: KE): transfuzijo je treba začeti najpozneje v 30 minutah po odvzemu iz hladilnika,
- če gre za neurgentne primere, ki ne krvavijo, se transfundira le eno enoto in ne več enot krvi hkrati,
- čas transfundiranja ene enote KE je ponavadi okrog dve uri, izjemoma do štiri ure, če gre za bolnika, ki mu grozi nevarnost volumske preobremenitve,
- za ohlajene komponente krvi mora biti hitrost transfundiranja manjša kot 100 ml/h;
- trombociti: transfuzijo je treba začeti v 20 minutah po tem, ko prispejo k postelji bolnika. Priporočeni čas transfuzije ene terapevtske doze trombocitov je ena ura, izjemoma do štiri ure, če gre za bolnika, ki mu grozi nevarnost volumske preobremenitve,
- plazma: transfuzijo je treba začeti v 20 minutah po tem, ko prispe enota k postelji bolnika. Priporočeni čas transfuzije ene enote sveže zamrznjene plazme (v nadaljnjem besedilu: SZP) enega krvodajalca (ekvivalent 500 ml) je 30 do 120 minut, izjemoma do 4 ure, če gre za bolnika, ki mu grozi nevarnost volumske preobremenitve.
(4)Natančna navodila za nadzor in režim transfundiranja za ostale komponente krvi so opisani v Standardih.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.