Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov

(1)Ta uredba v skladu z Direktivo 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov, in sicer:

-        mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode,

-        posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.

(2)Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1)Določbe te uredbe se uporabljajo za naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov ter za naprave za površinsko obdelavo plastičnih ali drugih nekovinskih materialov z elektrolitskimi postopki (v nadaljnjem besedilu: naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov), in sicer za izvajanje naslednjih procesov vključno s predobdelavo, vzporedno in končno obdelavo:

-        galvansko obdelavo,

-        luženje,

-        anodiziranje,

-        briniranje,

-        vroče cinkanje in vroče kositranje,

-        kaljenje,

-        proizvodnjo tiskanih vezij,

-        proizvodnjo galvanskih členov,

-        emajliranje,

-        mehansko obdelavo,

-        brušenje in

-        lakiranje.

(2)Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno vodo iz:

-        hladilnih sistemov in naprav za proizvodnjo pare in vroče vode,

-        naprav za pripravo procesne vode,

-        naprav za proizvodnjo in predelavo železa in jekla,

-        naprav za proizvodnjo in predelavo aluminija, bakra, svinca in cinka in drugih neželeznih kovin ter zlitin teh kovin.

(3)Določbe te uredbe ne veljajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih iz prvega odstavka tega člena.

(1)Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov za odvajanje odpadne vode so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Če se odvaja odpadna voda neposredno v vode, morajo biti v zvezi z mejnimi vrednostmi parametrov izpolnjene zahteve iz preglednice 1 in 2 v prilogi 1 te uredbe, če pa se odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, pa zahteve iz preglednice 1 in 3 iz priloge 1 te uredbe.

(3)Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v prilogi 1 te uredbe določene za odvajanje neposredno v vode.

(4)Ne glede na mejno vrednost težkohlapnih lipofilnih snovi, določeno v prilogi 1 te uredbe, lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi vloge upravljavca naprave v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave določi največjo letno količino odpadne vode in največjo vrednost koncentracije težkohlapnih lipofilnih snovi v njej, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je k vlogi priloženo mnenje upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave, v katerem je določena vrednost težkohlapnih lipofilnih snovi, pri kateri ni vpliva na javno kanalizacijo ali čistilno naprave, in izjava, da predlaganemu odvajanju odpadne vode ne nasprotuje.

(1)Mejna koncentracija sulfatov za odvajanje odpadne vode iz naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov v kanalizacijo je enaka 600 mg/l.

(2)Če količina odpadne vode iz naprave za proizvodno kovinskih izdelkov presega 15 odstotkov vse odpadne vode, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka mejna koncentracija sulfatov določi kot vrednost, pri kateri po mešanju z drugimi odpadnimi vodami v kanalizaciji na dotoku na komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija sulfatov ne presega 200 mg/l.

Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov v zvezi z odvajanjem odpadne vode, so:

-        obdelava kopeli (delovnih raztopin) z uporabo primernih postopkov kot so membranska filtracija, ionska izmenjava, elektroliza, toplotni postopki ali drugi podobni postopki, z namenom, da je uporabnost kopeli čim daljša;

-        zmanjševanje izgub sestavin kopeli z izbiro primernega prevoza obdelovancev, s preprečevanjem prelivanja, z ustreznim brizganjem in z izbiro optimalne sestave kopeli (delovne raztopine);

-        večkratna uporaba vode za spiranje z uporabo primernih metod, kot so krožni sistemi z uporabo ionskih izmenjevalcev, kaskadno spiranje, spiranje z brizganjem in ostali varčni postopki spiranja;

-        ponovno pridobivanje sestavin kopeli iz vod za spiranje ali vračanje sestavin kopeli iz izpirnih vod nazaj v tehnološki proces;

-        zbiranje in vračanje etilendiamintetraocetne kisline (EDTA) in njenih homologov ter soli iz kemičnih bakrovih kopeli in pripadajočih izpirnih vod;

-        odpadna voda iz razmaščevalnih kopeli, kopeli iz odstranjevanja kovin in nikljevih kopeli ne sme vsebovati etilendiamintetraocetne kisline (EDTA);

-        ločevanje posameznih vrst odpadne vode, ki vsebujejo kromate, cianide, nitrite, kompleksante, in njihovo ločeno čiščenje;

-        končno čiščenje odpadne vode s peščenimi ali prodnatimi filtri, ionsko izmenjavo ali z drugimi primernimi postopki;

-        zbiranje in od odpadne vode ločeno odstranjevanje topil in odpadnih raztopin za razmaščevanje in čiščenje, ki niso na vodni osnovi, ter gošč, ki vsebujejo težke kovine;

-        uvedba in uporaba krožnih sistemov za ponovno uporabo emulzij pri hlajenju in mazanju;

-        od odpadne vode ločeno zbiranje in obdelava izrabljenih emulzij.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1)Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izvaja ukrepov iz 5. člena te uredbe.

(2)Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov.

(1)Upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov mora zagotoviti prilagoditev obratovanja obstoječe naprave v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012 razen za sulfate, za katere velja mejna vrednost iz priloge 1 te uredbe.

(2)Do prilagoditve obstoječih naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov v skladu s prejšnjim odstavkom se za parametre iz preglednice 2 in preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, razen za sulfate, za obstoječe naprave uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v prilogi 1 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96 in 41/04 – ZVO-1).

(3)Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov zagotoviti prilagoditev obratovanja obstoječe naprave v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz priloge 1 te uredbe in za obratovanje celotne obstoječe naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se zaradi posegov v napravo poveča proizvodna zmogljivost za več kot 25 odstotkov.

(4)Proizvodna zmogljivost obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka je največja zmogljivost naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov, ki jo opredeli proizvajalec naprave in jo zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom naprave in se izraža v količini proizvoda, ki nastane v 24 urah obratovanja naprave ali v 1 uri njenega obratovanja, če naprava ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.

(1)Ne glede na določbe tretjega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe naprave za proizvodnjo kovinskih izdelkov, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.

(2)Če obstoječa naprava za proizvodnjo kovinskih izdelkov ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz te naprave odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev naprave na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:

-        v prvem odstavku 7. člena te uredbe namesto zneska »4.000 eurov« uporablja znesek »1.000.000 tolarjev«, namesto zneska »40.000 eurov« pa znesek »10.000.000 tolarjev« in

-        v drugem odstavku 7. člena te uredbe namesto zneska »1.200 eurov« uporablja znesek »300.000 tolarjev«, namesto zneska »4.000 eurov« pa znesek »1.000.000 tolarjev«.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96 in 41/04 – ZVO-1), razen mejnih vrednosti iz preglednice 2 in 3 iz priloge 1, ki prenehajo veljati 31. decembra 2012.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-99/2006/6 Ljubljana, dne 13. decembra 2006 EVA 2006-2511-0221 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik Priloga 1: Preglednice mejnih vrednosti