60. člen ZNVP-UPB1

Tudi pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje je pristojno sodišče po 100. členu ZIZ.

Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o izvršilnem predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v ZOR, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjih pa ureja ZNVP, ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60 do 64 pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZVNP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100.

Kadar so predmet izvršbe nematerializirani vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, sodelovanje izvršitelja pri njihovi prodaji ni predvideno in tudi ni potrebno.

Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v 212. členu in v naslednjih členih, do 234. člena OZ, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ureja ZNVP Ur.l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristoj

ZIZ in ZNVP nimata določb o krajevni pristojnosti sodišča pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje zaradi izterjave denarne terjatve. Zato je treba uporabiti pravilo o krajevni pristojnosti za sredstvo izvršbe, kamor spada obravnavana posebna vrsta izvršbe. Glede na splošni pojem vrednostnih papirjev (234., 239. in 240. čl. ZOR) in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev (2. čl. ZNVP) je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je po 100. členu ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. V primeru, ko je predlagano drugo sredstvo (predmet) izvršbe, se krajevna pristojnost sodišča ravna po 35. členu ZIZ. Ni odločilno, ali je podana začetna ali naknadna objektivna kumulacija predlogov glede sredstev (predmetov) izvršbe. Ekonomičnost in koncentracija postopka narekujeta en sam postopek dovolitve izvršbe, ne glede na to ali so sredstva (predmet) izvršba predlagana istočasno ali sukcesivno. Zato je podana pristojnost sodišča, ki je odločilo o pre