22. člen ZNVP-UPB1

Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.

Opcija opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da samostojno z enostranskim ravnanjem (opcijsko izjavo) doseže pravno posledico, ki zavezuje drugo osebo (opcijskega upravičenca). Predmet opcije je nastanek, sprememba ali prenehanje obligacijskega pravnega razmerja. Uresničitev odkupne pravice povzroči sklenitev prodajne pogodbe že z izjavo volje ene od strank. Vendar sklenitev takšnega enostranskega zavezovalnega pravnega posla terja še dodatni, to je razpolagalni pravni posel, ki šele povzroči premoženjski premik. Pravice imetnika vrednostnega papirja nastanejo namreč z njegovim vpisom v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da ima vpis oblikovalni učinek. V primeru, da zavezanec iz zavezovalnega pravnega posla (dolžnik) ne opravi razpolagalnega pravnega posla (naloga za prenos) prostovoljno, mora upravičenec z dajatveno tožbo doseči ustrezno izjavo volje dolžnika. Potrebnost prenosa pravic izhaja že iz definicije fiduciarnega posla, ki se označuje kot tisti pravni posel, s katerim določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in pozneje vrniti. Pri fiduciarnih poslih gre namre

Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.

Po tej ureditvi je delničarjem prepuščena odločitev, ali v statutu določijo razloge za zavrnitev soglasja za prenos delnic ali ne, in v kolikor ti niso bili določeni, je nadzorni svet pri izdaji soglasja za prenos samostojen. Tožeča stranka je z vpisom v register res ostala zakoniti imetnik spornih delnic, vendar pa lahko tožena stranka dokazuje, da je bil vpis opravljen brez veljavnega pravnega temelja, to je brez soglasja nadzornega sveta (2. odst. 16. člena ZNVP), saj v takem primeru tožeča stranka ni upravičena uveljavljati pravic iz vrednostnega papirja, kamor sodi tudi pravica do izplačila dividend (1. odst. 16. člena v povezavi z 2. odst. 16. člena ZNVP). Tožba v korist tretjega pa je dopustna le, kadar ima podlago v konkretnem zakonskem določilu.